| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 1203
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Selektivnost evropskega bobra (Castor fiber) pri podiranju dreves v zimskem obdobju na Dravograjskem jezeru : magistrsko delo
Tina Flis, 2022, magistrsko delo

Opis: Evropski bober je zaradi spreminjanja habitatov eden ekološko najpomembnejših glodavcev na svetu. Leta 2007, po nekaterih virih pa že 2006, smo sledove njegove prisotnosti začeli opažati ob Dravograjskem jezeru na Koroškem. Najbolj očitne sledi so podrta in poškodovana drevesa ter grmi, kar je posledica prehranjevanja z lubjem, poganjki in listi. Ker se na tem območju o bobru ne ve veliko, sem se odločila raziskati njegovo prehransko izbiro v zimskem obdobju. Cilj je bil ugotoviti, ali bober drevesa podira naključno. To pomeni, da delež podrtih dreves ne odstopa značilno od vrstne sestave v bobrovem habitatu. Ugotavljala sem razpoložljivost drevesnih vrst v bobrovem habitatu na podlagi 1244 popisanih dreves. Izkazalo se je, da je bober selektiven pri izbiri lesnih vrst. Izbiral je le štiri vrste, od tega najraje vrbo, jelšo in dren. Izbira je korelirala z razpoložljivostjo. Preferenca glede premera debla je bila odvisna od drevesne vrste. Večina (96 %) dreves je imela premer do 10 cm. Pri jelšah in drenih je izbiral tanjša debla, pri vrbah pa ni delal razlike med debelinskimi razredi.
Ključne besede: Castor fiber, Dravograjsko jezero, prehranjevanje, izbira dreves, Salix sp.
Objavljeno v DKUM: 27.07.2022; Ogledov: 450; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (6,46 MB)

22.
Gledal sem Disneyja : ob jubileju Guinnessovega rekorderja in začetnika animiranega filma v Mariboru Franca Kopiča
Anita Kirbiš, Jože Slaček, Karmen Salmič Kovačič, 2022

Opis: Prav zares nenavadno je in prav zares se je vprašati, kako so se pojavila zgornja tri imena v istem kontekstu. Prvi je začel fenomene zbirati in po tem zaslovel, tretji pa je zaradi drugega prišel v Guinnessovo knjigo rekordov. Torej sta druga dva tudi fenomen, če sta pristala v knjigi prvega.
Objavljeno v DKUM: 20.07.2022; Ogledov: 512; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (86,75 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

23.
Penologija : učni pripomoček za visokošolski program varstvoslovja
Franc Brinc, 2009, drugo učno gradivo

Ključne besede: penologija, kaznovanje, kazenske sankcije, zaporski sistemi, penološko raziskovanje, legitimnost, učno gradivo
Objavljeno v DKUM: 11.05.2022; Ogledov: 587; Prenosov: 19
Gradivo ima več datotek! Več...

24.
Penologija : učni pripomoček za študente visokošolskega programa varstvoslovja
Franc Brinc, 2008, drugo učno gradivo

Ključne besede: penologija, kaznovanje, kazenske sankcije, zaporski sistemi, penološko raziskovanje, legitimnost, učno gradivo
Objavljeno v DKUM: 11.05.2022; Ogledov: 438; Prenosov: 3
Gradivo ima več datotek! Več...

25.
Penologija : izbrane penološke teme
Franc Brinc, 2007, drugo učno gradivo

Ključne besede: penologija, kaznovanje, kazenske sankcije, zaporski sistemi, penološko raziskovanje, legitimnost, učno gradivo
Objavljeno v DKUM: 10.05.2022; Ogledov: 746; Prenosov: 17
Gradivo ima več datotek! Več...

26.
Konstrukcijski materiali : učbenik
Ivan Anžel, Mihael Brunčko, 2022, učbenik za višje in visoke šole

Opis: Učbenik je kot osnovna literatura namenjen študentom 1. stopnje študijskih programov Strojništvo, Gospodarsko inženirstvo in Mehatronika. Učbenik sestavljajo tri samostojna poglavja, ki kot celota prinašajo znanja s področja materialov in tehnologij in so potrebna pri razvoju, raziskavah in uporabi materialov na področju strojništva, elektrotehnike, avtomatike, energetike ... Prvo poglavje obravnava značilne skupine konstrukcijskih materialov in njihovo zgradbo. Opisani so osnovni pojmi in predstave o materialih, ki so potrebne za razumevanje njihovih lastnosti. V drugem poglavju so obravnavane ključne lastnosti konstrukcijskih materialov, ki omogočajo uspešno izbiro materialov za določeno aplikacijo. Tretje poglavje vsebuje izbrane primere konstrukcijskih materialov. Opisuje posebna jekla za uporabo v strojništvu, lahke zlitine, konstrukcijsko keramiko, keramična stekla in polimerne materiale.
Ključne besede: konstrukcijski materiali, posebna jekla, lahke zlitine, inženirska keramika in stekla, polimerni materiali
Objavljeno v DKUM: 23.02.2022; Ogledov: 1194; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (25,86 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

27.
Energetska elektronika : laboratorijske vaje
Franc Mihalič, Alenka Hren, 2022, drugo učno gradivo

Opis: Pričujoče gradivo vsebuje navodila za laboratorijske vaje pri predmetu Energetska elektronika za študente prvega letnika magistrskega študijskega programa Elektrotehnika, smer Avtomatika in robotika ter smer Močnostna elektrotehnika in študente prvega letnika magistrskega študijskega programa Mehatronika. V navodilih je predstavljeno pet laboratorijskih vaj, ki obravnavajo usmerniška vezja s korekcijo faktorja moči, trifazna šestkoračna razsmerniška vezja, sinusno pulznoširinsko modulacijo v enofaznih razsmernikih z dvoin tri-nivojskim izhodom s poudarkom na harmonski analizi vhodnih oz. izhodnih signalov vezij. Vse vaje vsebujejo gradnjo simulacijskega modela vezij in potrditev simulacijskih rezultatov z meritvami na eksperimentalnem modelu.
Ključne besede: energetska elektronika, usmerniška vezja, faktor moči, razsmerniki, pulznoširinska modulacija, harmonska analiza, učbeniki, laboratorijske vaje
Objavljeno v DKUM: 21.01.2022; Ogledov: 927; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

28.
Morfometrična variabilnost poletuš (rod pteromys): pristop z geometrijsko morfometrijo : pristop z geometrijsko morfometrijo
Ana Jurjec, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo s pomočjo metode geometrijske morfometrije ovrednotili morfometrično variabilnost spodnje čeljustnice in lobanje treh operativnih taksonomskih enot (OTU) rodu Pteromys, in sicer P. momonga, P. volans in P. volans buechneri. Naši cilji so bili preveriti razlike med tremi OTU-ji poletuš in testirati sekundarni spolni dimorfizem pri tej skupini veveric. V analizo je bilo vključenih 60 primerkov mandibul, 55 primerkov ventralne lobanje, 56 primerkov lateralne lobanje in 40 primerkov dorzalne lobanje. Na spodnji čeljustnici smo določili 17 oslonilnih točk, na dorzalni strani lobanje 13, na ventralni in lateralni strani lobanje pa 18 oslonilnih točk. Analiza morfološke variabilnosti med spoloma ni pokazala signifikantnih razlik v spolnem dimorfizmu tako v velikosti kot v obliki spodnje čeljustnice in lobanje pri nobenem od OTU-jev. OTU-ji so se statistično razlikovali v obliki, ne pa tudi v velikosti. Največja odstopanja so se pojavila pri OTU-ju P. v. buechneri, v obliki kotnega podaljška spodnje čeljustnice, v obliki bobničnega mehurja in v obliki možganskega dela lobanje.
Ključne besede: Pteromys, geometrijska morfometrija, spodnja čeljustnica, lobanja, sekundarni spolni dimorfizem
Objavljeno v DKUM: 12.01.2022; Ogledov: 768; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

29.
Spominki in turizem: motivi za nakup in pomen podobe destinacije pri izbiri spominkov
Urška Franc, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o spominkih, na katere je pri raziskovanju turizma pogosto pozabljeno. V zaključni nalogi želimo analizirati, kakšni so motivi za nakupovanje spominkov in kakšno vlogo ima pri izbiri destinacije njena podoba. Z izsledki raziskave bomo pridobili strokovno podkovana znanja, s katerimi bodo trgovine s spominki lažje izbirale svoj asortima in ga tako lažje prilagodile potrošnikom. Prav tako nam bodo izsledki pomagali pri nadaljnjem razvoju lastne blagovne znamke Bucimap. V teoretičnem okvirju smo se usmerili v spominke na splošno, osredotočili smo se na tipologijo spominkov in poiskali motive za nakup. V drugem delu smo opredelili podobo destinacije in natančneje opisali njene dimenzije. V raziskovalnem delu diplomske naloge smo pripravili anketni vprašalnik, s katerim smo želeli dobiti odgovore na naša raziskovalna vprašanja. Rezultati raziskave so nam pokazali, da je osrednji motiv za nakup spominkov spominske narave ter da je pri podobi destinacije prostorska dimenzija tista, ki je najbolj pomembna. Ugotavljamo, da so spominki znotraj področja turizma izjemno pomembni, zato jim morajo raziskovalci v prihodnje posvečati več pozornosti.
Ključne besede: spominki, motivi, podoba destinacije, avtentičnost, Bucimap
Objavljeno v DKUM: 18.11.2021; Ogledov: 629; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

30.
Ontogenetski razvoj spodnje čeljustnice pri vrtni voluharici (Microtus subterraneus) pristop z geometrijsko morfometrijo : magistrsko delo
Marko Pšajd, 2021, magistrsko delo

Opis: Z uporabo metod geometrijske morfometrije smo analizirali morfološko variabilnost spodnje čeljustnice pri vrtni voluharici (Microtus subterraneus). Analizirali in ovrednotili smo morebitni pojav sekundarnega spolnega diformizma ter variabilnost v velikosti in obliki spodnje čeljustnice med ontogenetskim razvojem. Raziskovalni material je obsegal 236 spodnjih čeljustnic vrtne voluharice vzgojenih v in vitro pogojih na Karlovi Univerzi v Pragi. Sekundarni spolni dimorfizem ni bil izražen niti v velikosti niti obliki spodnje čeljustnice, zato smo oba spola obravnavali združeno. Velikost in oblika spodnje čeljustnice vrtne voluharice sta se tekom ontogeneze spreminjali. Z največjo stopnjo rasti se je spodnja čeljustnica razvijala do šestdesetega dneva starosti, po tem pa je bila rast umirjena a konstantna, razvoj oblike pa se je zaustavil. Potrdili smo signifikantne razlike v velikosti spodnje čeljustnice med starostnimi razredi. Juvenilni osebki imajo najmanjšo spodnjo čeljustnico, ki pa se s starostjo konstantno povečuje skozi celotno življenjsko obdobje. Oblika spodnje čeljustnice se je spreminjala glede na starostne razrede. Najbolj so odstopali juvenilni osebki medtem ko pri adultnih in senilnih osebkih ni prihajalo do značilnih razlik v obliki spodnje čeljustnice. Spodnje čeljustnice mlajših in starejšh osebkov so odstopale od povprečne oblike v alveolni regiji in v njenem zadnjem delu. Z analizo ontogenetske alometrije smo dokazali tesno povezavo med obliko in velikostjo spodnje čeljustnice. Odnos med obliko in velikostjo je bil pri vseh starostnih skupinah bolj ali manj linearen.
Ključne besede: Microtus subterraneus, spodnja čeljustnica, geometrijska morfometrija, ontogenija, spolni dimorfizem, alometrija
Objavljeno v DKUM: 15.11.2021; Ogledov: 778; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici