| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 1203
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Funkcionalni znaki palearktičnih voluharic (Arvicolinae)
Nuša Lesjak, 2023, magistrsko delo

Opis: V sklopu te naloge smo zbrali podatke o 32 funkcionalnih in ekoloških znakih 159 vrst in podvrst palearktičnih voluharic iz poddružine Arvicolinae. Zanimali so nas funkcionalni znaki: dolžina telesa, dolžina repa, dolžina zadnjega stopala, masa, dolžina lobanje, povprečno trajanje brejosti, povprečno število legel v letu, povprečno število mladičev v leglu. Spremljali smo tudi naslednje ekološke znake: habitat, čas aktivnosti v dnevu, socialna struktura, nadmorska višina areala, velikost območja pojavljanja, mikrohabitat in vrsta prehrane. Podatke smo uredili in izvedli frekvenčno analizo posameznih znakov. Tabela morfometričnih znakov je izpolnjena približno 80 - odstotno. Podatki o ekoloških znakih so pomanjkljivi, največ podatkov je na voljo o velikosti in nadmorski višini areala, najmanj pa o prehrani in habitatu. Porazdelitev morfometričnih znakov je blizu normalni, z dolgim repom na desni strani. Večina vrst je torej manjših, obstajajo pa izjeme z večjo telesno maso in velikostjo. Porazdelitev velikosti areala je nesimetrična, skoraj petina vrst je zelo razširjenih in ima območje pojavljanja večje od enega milijona kvadratnih kilometrov, endemičnih vrst z arealom manjšim od 1000 kvadratnih kilometrov je malo. Porazdelitev povprečne nadmorske višine areala je nagnjena levo, kar pomeni, da je večina vrst prisotna na nižjih nadmorskih višinah. Demonstrirali smo uporabo funkcionalnih znakov na realnih multifunkcionalnih analizah. Palearktis smo razdelili na ekoregije in glede na podatke o arealu vsako vrsto umestili v pripadajočo ekoregijo. Izračunali smo dve cenilki funkcionalne diverzitete: funkcionalno bogastvo in funkcionalno razpršenost. Funkcionalno bogastvo voluharic in postrušnikov je največje v vlažnem zmerno toplem pasu, najmanjše pa v polarnem, vlažnem subtropskem in zmerno hladnem pasu. Funkcionalna razpršenost je največja v polsušnem subtropskem pasu, najmanjša pa v sušnem tropskem in subtropskem pasu.
Ključne besede: Arvicolinae, funkcionalna pestrost, funkcionalni znaki, voluharice, biodiverziteta
Objavljeno v DKUM: 21.06.2023; Ogledov: 254; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (5,40 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

12.
Prostovoljsko delo v jamarski reševalni službi in njegov vpliv na zagotavljanje zmožnosti operativnega delovanja
Klemen Mihalič, 2023, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo obravnava vpliv prostovoljskega dela v Jamarski reševalni službi (JRS) na njeno zmožnost operativnega delovanja. V teoretičnem delu smo opisali posebnosti reševanja v jamskem okolju in predstavili zdravstvena tveganja, ki so jim podvrženi jamarski reševalci. Ugotovili smo, da Jamarska reševalna služba nima vpeljanih ustreznih programov, ki bi pripomogli k varovanju in ohranjanju zdravja ter dobrega počutja. Zaradi tega smo s pomočjo ankete med jamarskimi reševalci izvedli raziskavo o njihovi fizični dejavnosti in zdravstvenem stanju. Z anketo smo raziskali tudi vpliv službenih obveznosti na zmožnost odzivanja jamarskih reševalcev. S pomočjo geografskih informacijskih sistemov smo analizirali fizične in družbenogeografske značilnosti Slovenije, ki vplivajo na odzivni čas. Ugotovili smo, da je večina vhodov v jame dokaj blizu cestnega omrežja, vendar smo opredelili posamezna območja, ki so dokaj nedostopna. Prostovoljno delo ima zagotovo velik vpliv na hitrost odzivanja pri reševalnih intervencijah, vendar je možno čas odzivanja zmanjšati s sprejemanjem določenih ukrepov.
Ključne besede: Jamarska reševalna služba, prostovoljsko delo, jamarsko reševanje, operativno delovanje, reševalne intervencije.
Objavljeno v DKUM: 19.05.2023; Ogledov: 489; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)

13.
Clostridioides difficile in bakterije iz skupine Bacillus cereus v iztrebkih voluharic
Ursulla Krautberger Balažić, 2023, magistrsko delo

Opis: Bacillus cereus je Gram-pozitivna aerobna sporogena bakterija. Različni sevi B. cereus so si tako fenotipsko, kot v sekvencah genomov precej podobni z nekaterimi drugimi vrstami rodu Bacillus, zato jih skupaj uvrščamo v skupino B. cereus. Zaradi širokega temperaturnega optimuma je vsesplošno razširjena v naravnem okolju in naseljuje različne ekološke niše. Primerno okolje za rast in razvoj predstavljajo tudi prebavila žuželk in sesalcev. B. cereus povzroča tudi okužbe pri ljudeh. Pri okužbah so pomembni sevi, ki imajo gene za emetični in/ali diarealni toksin. Bakterija Clostridioides difficile je Gram-pozitivna oportunistična anaerobna bakterija, ki povzroča bolezni tako pri ljudeh, kot živalih. Razširjena je po vsem svetu. Okužba s C. difficile povzroča vnetje debelega črevesa in drisko, vendar samo pri osebah s porušeno črevesno mikrobioto. Razen pri človeku, jo najdemo v prebavilih mnogih živalskih vrst, tudi pri glodavcih. Ker so glodavci in žužkojedi v bližini človeških bivališč precej pogosti, prebavila voluharic pa predstavljajo rezervoar bakterije B. cereus, smo v nalogi ugotavljali ali in v kolikšnem deležu so te bakterije prisotne v prebavilih voluharic, v naši geografski regiji. Ugotovili smo, da je pojavnost bakterije B. cereus visoka. Iz 20 pobranih vzorcev smo izolirali 54 bakterijskih sevov B. cereus. Od tega smo jih 41 identificirali kot B. cereus sensu lato in 13 kot B. cereus sensu stricto. Seve identificirane kot B. cereus in sorodne seve (skupine B. cereus) smo testirali na prisotnost diarealnega ali emetičnega toksina. V večini sevov (39 izmed 45 testiranih) je bil prisoten diarealni toksin, ki se je pojavil pri 38 izoliranih sevih, medtem, ko pri nobenem sevu nismo zaznali emetičnega toksina. Poleg tega smo iskali tudi bakterijo C. difficile, ki je bila v Sloveniji že opisana pri različnih živalih, prsti in v vodi, ne pa še pri glodavcih. Bakterijo C. difficile smo potrdili samo v enem izmed vzorcev fecesa.
Ključne besede: Clostridioides difficile, skupina Bacillus cereus, voluharice, prebavni trakt, spore, toksini
Objavljeno v DKUM: 13.04.2023; Ogledov: 338; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

14.
Makroekologija : analiza biodiverzitetnih podatkov
Franc Janžekovič, 2023

Opis: Makroekologija, analiza biodiverzitetnih podatkov je univerzitetni učbenik, namenjen usvajanju znanja s področja ved o biotski pestrosti. Vsebina obsega vsa področja biodiverzitete, s katero se srečuje sodobna biološka, ekološka in naravovarstvena stroka. Predstavljena je metodologija raziskovanja v biodiverziteti, ki sledi konceptu razdelitve biodiverzitete na tri vidike: na vrstno, funkcionalno in filogenetsko diverziteto. Pri vrstni in funkcionalni diverziteti so predstavljene cenilke bogastva in pestrosti ter metode ocenjevanja vrstnega bogastva. Predstavljen je prostorski koncept diverzitete s cenilkami alfa, beta, gama in zeta diverzitete. Filogenetska diverziteta obsega vsebine filogenetskih rekonstrukcij na morfoloških in genetskih znakih. Predstavljene so cenilke filogenetske pestrosti, taksonomske diverzitete in analiza filogenetskega signala. Vsebina analize ekoloških združb obsega Q in R pristop vrednotenja in izračuna cenilk, s katerimi raziskujemo odnose med združbami. Obravnavani so biodiverzitetni vzorci in procesi v prostoru in času: odnos med diverziteto in velikostjo območja, odnos med diverziteto in geografsko širino, odnos med diverziteto in nadmorsko višino in odziv diverzitete vzdolž ekoloških gradientov. Metodologija morfometričnih analiz vsebuje tradicionalni pristop in pristop z geometrijsko morfometrijo za namen taksonomskih analiz in analiziranja fenotipske plastičnosti. Predstavljene so splošne metodološke vsebine, ki segajo na področje vzorčenja in izvajanju monitoringa, ter vsebina o regresijah in statističnem sklepanju, pomembne za proučevanje biodiverzitete.
Ključne besede: makroekologija, biodiverziteta, genetska diverziteta, vrstna diverziteta, funkcionalna diverziteta
Objavljeno v DKUM: 13.04.2023; Ogledov: 392; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (38,83 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

15.
Morfometrična analiza medvrstnih križancev ploščiča, Abramis brama in androge, Blicca bjoerkna : magistrsko delo
Rok Pekušek, 2023, magistrsko delo

Opis: Namen naloge je bil s pomočjo geometrijske morfometrije analizirati variabilnost v obliki in velikosti osebkov vrst ploščič (Abramis brama), androga (Blicca bjoerkna) in njunih potencialnih križancev. Analizo morfološke variabilnosti smo opravili na osebkih, ki smo jih pridobili iz Ledavskega in Šmartinskega jezera. Analizo oblike smo izvedli na vzorcu skupno 66 osebkih, od tega jih je 19 prihajalo iz Ledavskega jezera, preostalih 45 pa iz Šmartinskega jezera. Osebke smo s pomočjo literature predhodno uvrstili v eno od vrst, diagnostično vrednost so imeli morfološki znaki: število plavutnic v podrepni plavuti, število lusk med pobočnico in hrbtno plavutjo, število lusk na pobočnici. Skupno smo klasificirali 31 ploščičev, 5 androg, 29 medvrstnih križancev in 1 rdečeoko (Rutilus rutilus). V statistični obravnavi smo osebke ponovno razvrstili v operacijske taksonomske enote na podlagi rezultatov analize glavnih komponent in s temi skupinami operirali čez preostale teste in analize. Razporeditev osebkov v analizi PCA v prepoznavne skupine smo preverili z metodo K-means. Na osebkih smo izvedli linearno diskriminantno analizo, skupine smo definirali na podlagi razvrščanja v skupine v analizi PCA. V raziskavi smo preučevali velikost osebkov, njihovo obliko in alometrijo. S statističnimi testi smo dokazali, da se med osebki ločeno po vrstah oziroma operacijskih taksonomskih enotah pojavlja statistično signifikantna razlika v velikosti. Velikost osebkov ločeno po vrstah si je sledila od največjih androg, rdečeoke, križancev, do najmanjše skupine ploščičev. Informacijo o obliki rib smo iz podatkovnega niza pridobili s Prokrustovo analizo in jo naknadno analizirali z analizo glavnih komponent. Ugotovili smo, da je prvih 10 glavnih komponent pojasnilo 95 % variance. V nadaljnje teste smo vključili prve štiri glavne komponente, ki so skupno pojasnile dobrih 80 % variance v obliki. Vzdolž prvih dveh komponent so se osebki razporedili v operacijske taksonomske skupine, vzdolž tretje in četrte komponente ni bilo prisotnega razporejanja po operacijskih taksonomskih skupinah. Na koncu smo preverili še vpliv alometrije na posamezno operacijsko taksonomsko enoto in ugotovili, da alometrija v celotnem vzorcu vpliva na obliko osebkov, ločeno po skupinah pa na obliko nima vpliva. Raziskava je pokazala jasno ločene razlike med operacijskimi taksonomskimi enotami v obliki telesa rib. Determinacija z dihotomnim ključem je prepoznala določene osebke križancev kot ploščiče. Za natančno določitev vrste, bi bilo potrebno opraviti genetske analize, ki bi pokazale vrstno pripadnost osebkov kot tudi introgresijo genov materinskih vrst.
Ključne besede: Abramis brama, Blicca bjoerkna, geometrijska morfometrija, hibridizacija
Objavljeno v DKUM: 23.03.2023; Ogledov: 392; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

16.
Duhovne potrebe žensk po prekinitvi nosečnosti
Zala Macuh, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Duhovnost združuje različne pojme, kot so: vrednote, upanje, energija, motivacija, smisel življenja, odpuščanje in religija. Različna obdobja v življenju, kakršna je prekinitev nosečnosti, lahko predstavlja za posameznika veliko preizkušnjo. Kadar ženska spontano izgubi svojega nerojenega otroka, se ji njen duhovni svet lahko zruši. Metode: V namen priprave zaključnega dela smo izvedli narativni pregled literature. Literaturo smo iskali s pomočjo podatkovnih baz Science Direct, MEDLINE, Wiley Online Library, CINAHL in Web of Science. Določili smo tudi vključitvene in izključitvene kriterije. Potek iskanja rezultatov smo prikazali v diagramu po PRISMA smernicah. Za prikaz sinteze pa smo uporabili metodo vsebinske analize in sinteze podatkov. Rezultati: V končno analizo smo vključili štiri članke, iz katerih smo ugotovili, da si ženske po spontani prekinitvi nosečnosti poleg medicinske oskrbe želijo tudi dobre duhovne oskrbe. Ženske si najbolj želijo pogovora s partnerjem in z bližnjimi. Duhovna oskrba jim omogoča ponovno iskanje smisla življenja, čustvovanje ter izboljša počutje. Razprava in sklep: Duhovna oskrba je v praksi še vedno zanemarjena in neraziskana. Zdravstveni delavci so pri nudenju le te zadržani in se je izogibajo. Na področju duhovnega zdravja bi bilo potrebnih še dosti raziskav, saj ima v primeru, kot je izguba nosečnosti, duhovna oskrba izreden pomen za ženske.
Ključne besede: ženske, duhovnost, duhovne potrebe, prekinitev nosečnosti, spontana prekinitev nosečnosti
Objavljeno v DKUM: 18.01.2023; Ogledov: 514; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (813,21 KB)

17.
Razširjenost evropskega bobra (Castor fiber) v severovzhodni Sloveniji v povezavi z habitatnimi in antropogenimi dejavniki
Martina Vida, 2022, magistrsko delo

Opis: Bobrove sledi lahko že od leta 2003 opazujemo na vodotokih v SV Sloveniji. Na tem območju smo na 38 raziskovalnih odsekih želeli: 1) ugotoviti razširjenost bobra v obdobju treh let (2020, 2021 in 2022), 2) oceniti primernost habitatov na območju, ki jo močno zaznamujeta kmetijstvo in urbanizacija, 3) predstaviti spremembo v rabi zemljišč v zadnjih 14 letih v 20-metrskem pasu okrog vodnih teles ter 4) oceniti učinek človekovih neposrednih posegov v bobrov habitat in na ta način izpostaviti problematiko ogroženosti bobra. Ugotovili smo, da se je bober v zadnjih letih razširil na večino vodotokov in se že pojavlja v suboptimalnih habitatih. Pri analizi rabe zemljišč smo ugotovili, da se je v zadnjih 14 letih povečala površina njiv in kmetijskih ter pozidanih zemljišč, hkrati pa se je zmanjšala površina gozda, dreves, grmičevja in mokrišč. Poleg spremenjene rabe zemljišč lahko človek na bobra močno vpliva tudi preko različnih posegov in motenj. V času raziskave smo zabeležili uničevanje jezu in bobrišč, nastavljanje odvračal in posek celotne vegetacije v obrežnem pasu na širšem območju tik ob vodi. Vse našteto skupaj, z možno spremenjeno rabo zemljišč, lahko potencialno vpliva na stanje bobrove populacije na območju. Dolgoročen vpliv tovrstnih motenj na bobra lahko ugotovimo šele z večletnim monitoringom.
Ključne besede: Castor fiber, evropski bober, habitat, raba zemljišč, Lendava
Objavljeno v DKUM: 03.01.2023; Ogledov: 675; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (23,40 MB)

18.
Wear Behaviour of Multilayer Al-PVD-Coated Polymer Gears
Tonica Bončina, Brigita Polanec, Franc Zupanič, Srečko Glodež, 2022, izvirni znanstveni članek

Opis: A comprehensive experimental investigation of the wear behaviour of coated spur polymer gears made of POM is performed in this study. Three different thicknesses of aluminium (Al) coatings were investigated and deposited by the Physical Vapour Deposition (PVD) process. The Al coating was deposited in three steps: By plasma activation, metallisation of the aluminium by the magnetron sputtering process, and plasma polymerisation. The wear of the gears was tested on an in-house developed testing rig for different torques (16, 20, and 24 Nm) and a rotational speed of 1000 rpm. The duration of the experiments was set to 13 h, when the tooth thickness and, consequently, the wear of the tooth flank were recorded. The experimental results showed that the influence of metallisation with aluminium surface coatings on the wear behaviour of the analysed polymer gear is not significantly important. The results also showed that the gears with a thicker aluminium coating showed greater wear than gears with a thinner coating or even without a coating. This is probably due to the fact that the aluminium particles that started to deviate during gear operation represented the abrasive material, which led to the faster wear of the contacting surfaces of the meshing gear flanks.
Ključne besede: polymer gears, aluminium PVD coating, Physical Vapour Deposition process, multilayer coating, wear
Objavljeno v DKUM: 15.11.2022; Ogledov: 406; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (13,01 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

19.
Standardizirano preverjanje znanja temeljnih konceptov programiranja za nivo osnovne šole
Franc Jakoš, 2022, doktorska disertacija

Opis: Preverjanje znanja je bistvenega pomena pri vsakem izobraževalnem procesu. Preverjanje je sestavni del vrednotenja znanja, pri katerem zbiramo odzive učečih, ki povedo, v kolikšni meri učeči dosega učne cilje oz. standarde znanja. Preverjanje znanja ima formativno vlogo oz. temelji na spremljanju znanja učencev in ima izobraževalni namen s ciljem izboljšati učenje in znanje. Področje računalništva v osnovni šoli nima veljavnih in zanesljivih inštrumentov za preverjanje znanja v pedagoške in raziskovalne namene. Zveza učiteljev računalniške znanosti (angl. Computer Science Teachers Association - CSTA) predlaga razvoj inštrumentov, ki upoštevajo učne cilje iz učnih načrtov in so neodvisni od programskih jezikov. V disertaciji obravnavamo možnosti prilagoditve standardnih metod za izdelavo inštrumentov za preverjanje znanja iz uvodnega programiranja v osnovni šoli. Raziskujemo možnost izdelave novega inštrumenta za preverjanje znanja temeljnih konceptov programiranja neodvisno od programskih jezikov in izobraževalnih okolij. V postopku izdelave inštrumenta upoštevamo predpostavke in omejitve poučevanja uvodnega programiranja v osnovni šoli in analiziramo artefakte za presojo veljavnosti in zanesljivosti inštrumenta. Cilj te disertacije je oblikovanje nove metodologije, ki bo omogočala izdelavo veljavnih in zanesljivih inštrumentov za preverjanje znanja temeljnih konceptov uvodnega programiranja v osnovni šoli neodvisno od programskih jezikov in izobraževalnih okolij. V ta namen smo predlagali štiri prilagoditve standardnih metod: dodaten korak za preverjanje neodvisnosti nalog od programskih jezikov in izobraževalnih okolij, poenostavitev postopka za identifikacijo zmotnih prepričanj in drugih težav učečih pri uvodnem programiranju, kombinacijo raziskovalnih in statističnih metod za presojanje nekaterih merskih lastnosti inštrumenta, dodaten korak za napovedovanje primernosti nalog z metodami strojnega učenja. Prilagoditve analiziramo v sklopu petih študij in odgovorimo na sedem raziskovalnih vprašanj. Najprej opredelimo konceptualno vsebino, ki jo želimo preverjati. Nato predlagamo enovit konstrukt nalog, s pomočjo katerega so oblikovane vse naloge v raziskavi. V postopku oblikovanja nalog odprtega tipa preverjamo neodvisnost nalog od programskih jezikov in izobraževalnih okolij. V postopku izdelave nalog izbirnega tipa analiziramo možnosti oblikovanja nepravilnih odgovorov (motilcev) na podlagi izsledkov analize izzivanja zmotnih prepričanj in drugih težav učečih. V zaključku postopka obravnavamo vse zbrane artifakte za presojo veljavnosti in zanesljivosti inštrumenta in testiramo metode strojnega učenja za napovedovanje primernosti nalog. Na koncu predstavimo novo metodologijo v obliki urejenega seznama vseh korakov in diagrama poteka korakov. Nova metodologija omogoča standardizirano izdelavo veljavnih in zanesljivih inštrumentov za preverjanje temeljnih konceptov uvodnega programiranja na nivoju osnovne šole. Nastali inštrumenti bodo primerno težavni in občutljivi za zmožnosti učencev in bodo preverjali različne taksonomske stopnje znanja.
Ključne besede: preverjanje znanja, uvodno programiranje, računalništvo v osnovni šoli, veljavnost in zanesljivost inštrumenta, zmotna prepričanja pri programiranju
Objavljeno v DKUM: 18.10.2022; Ogledov: 596; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (10,97 MB)

20.
Numerična simulacija odrezavanja gredic : magistrsko delo
Gorazd Fortin, 2022, magistrsko delo

Opis: Za potrebe naročila podjetja SIJ Ravne Systems je bilo treba skonstruirati škarje za rezanje gredic v vročem in pripadajoči valjčni progi. Od tega je naš del obsegal konstrukcijo sestavov noža, ki sta bila koncipirana in snovana po delih in razdelana v razdelavi. Pripravljeni so bili materialni modeli uporabljenih materialov, izvedeni sta bili termična in eksplicitna simulacija za validacijo konstrukcije sestavov noža in poleg ostalih rezultatov so bile pri tem pridobljene največje sile, ki delujejo na škarje v procesu rezanja. Pripravljene so bile tudi sestavne in delavniške risbe delov sestavov noža in v zaključku, po razmisleku glede na izpolnjevanje zahtev zahtevnikov, je bila ugotovljena ustreznost konstrukcije sestavov noža in rezultatov simulacij.
Ključne besede: rezanje v vročem, gredica, škarje, sestav noža, materialni model, konstruiranje, termična simulacija, eksplicitna simulacija
Objavljeno v DKUM: 27.09.2022; Ogledov: 559; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (5,63 MB)

Iskanje izvedeno v 2.53 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici