| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1177
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv različnih rokov setve in razpleveljanja na rast in razvoj ter pridelek sončnic (Helianthus annuus L.)
Petra Zemljak, 2021, magistrsko delo

Opis: V poljskem mikroposkusu (2008, Mihovci pri Veliki Nedelji) so bili s hibridom sončnice 'PR64A63' (Helianthus annuus L.) proučevani vplivi različnih rokov setve in stopnje zapleveljenosti na rast, razvoj in pridelek sončnic. Proučevan je bil vpliv različnih rokov in načinov razpleveljanja na merjene parametre (K rok ̶ razpleveljeno vso rastno dobo, Z rok ̶ zapleveljeno vso rastno dobo, Z1 rok ̶ razpleveljeno 6 tednov 50 % parcelice v primerjavi s kontrolnim K rokom, A rok ̶ razpleveljeno 3 tedne, B rok ̶ razpleveljeno 6 tednov). Razpleveljanje je bilo ključnega pomena predvsem v ranih razvojnih fazah, ko sončnice še niso prekrile tal. Z razpleveljanjem v zgodnjem obdobju lahko dosežemo optimalno višino rastlin. Največji povprečni pridelek je bil pri drugem roku setve (15. maj) 2,4 t ha־¹, sledi mu prvi rok setve (15. april) 2,2 t ha־¹, najmanjši pridelek je bil pri tretjem roku setve (15. junij) 1,7 t ha־¹. Rezultati so pokazali, da je kasnitev datuma setve značilno zmanjšala pridelek.
Ključne besede: sončnica, rok setve, razpleveljanje, rast in razvoj, pridelek
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 166; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

2.
Agroekologija s primeri agroekoloških praks
2021

Opis: Namen te knjige je ponazoriti, kako temeljna načela agroekologije delujejo v različnih kmetijskih okoljih in kako jih je mogoče uporabiti pri reševanju praktičnih primerov. Prvi del knjige je namenjen bolj teoretičnemu razumevanju razvoja agrekoloških pristopov, prikazu temeljnih načel in različnih agroekoloških praks na nivoju pridelovalnih sistemov in kmetijske krajine. V drugem delu knjige smo skušali izpostaviti praktične primere agroekoloških praks različnih kmetijskih okolij in disciplin. Čeprav ni bilo mogoče zajeti vseh pomembnih agroekoloških vidikov v kmetijstvu, upamo, da bo knjiga zagotovila osnovni vpogled v načela, vzorce in metodologijo za vključitev agroekologije v različne kmetijske prakse in bo ustrezen učni pripomoček za študente ali priročno branje za strokovno ali drugo širšo javnost.
Ključne besede: kmetistvo, agroekologija, trajnost, živinoreja, talna biota, sekvestracija ogljika, biodiverziteta, ekološko kmetijstvo, lokalni trg
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 171; Prenosov: 24
URL Povezava na datoteko

3.
Zakon o zaščiti živali z vidika teorije pravic živali
Karolina Toplak, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo proučuje vlogo jezika pri ohranjanju dominacije, opresije in izkoriščanja živali v diskurzu zaščite živali. Z metodo kritične diskurzivne analize analiziramo Zakon o zaščiti živali. Razkrivamo ideološko ozadje antropocentrizma in specizma ter pojasnjujemo, kako so živali v Zakonu o zaščiti živali predstavljene. Nečloveške živali so objektivizirane in moralno omalovaževane, človeku pa predstavljajo zgolj potrošno dobrino za izpolnjevanje lastnih trivialnih interesov. To se kaže v lastninskem statusu živali, ki je v Zakonu o zaščiti živali prikazan kot naravno dano dejstvo. Koncept pravic živali se v temeljnih predpostavkah močno razlikuje od koncepta zaščite živali. Dokazi kognitivne etologije podpirajo teorijo pravic živali in hkrati razkrivajo, da bi morali ljudje vnovič temeljito razmisliti o moralni vrednosti živali. Zakon o zaščiti živali legitimira uporabo živali in prispeva k človekovi prevladi nad drugimi živalmi, soglasje s strani civilne družbe pa se kaže s privolitvijo v nakup produktov živalskega izvora.
Ključne besede: pravice živali, zaščita živali, antropocentrizem, specizem, kritična diskurzivna analiza, Zakon o zaščiti živali, kognitivna etologija
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 212; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (570,40 KB)

4.
VOLITVE NA SLOVENSKEM KOROŠKEM LETA 1907
Urška Vrhnjak, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga Volitve na slovenskem Koroškem leta 1907 obravnava državnozborske volitve, ki so potekale tega leta, ko so bile volitve še posebej pomembne zaradi nove volilne reforme. Leta 1907 je bila v Avstriji sprejeta nova državnozborska reforma, ki je v državi uvedla splošno in enako, tajno in direktno volilno pravico. Tako so se volitev lahko udeležili mnogi možje, ki so jih prejšnja leta samo nemočno opazovali. Kljub tej reformi pa so bile politične razmere na Koroškem za Slovence zelo težke, saj so bili volilni okraji razdeljeni tako, da Slovenci skoraj v nobenem niso imeli večine in so bili tako obsojeni na politično smrt. Kljub temu je Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem, osrednja politična organizacija Slovencev na Koroškem, postavila svoje kandidate na volitvah in se tako borila proti ostalim strankam na volitvah, med katerimi sta bili najmočnejši nemška nacionalna stranka in socialno demokratska stranka. Največ upov so polagali na slovenski volilni okraj, kamor so spadali sodni okraji Borovlje, Dobrla vas, Pliberk in Železna Kaplja ter tam poželi ogromen uspeh, ko je bil v državni zbor izvoljen poslanec Franc Grafenauer, ki se je tudi po volitvah močno trudil, za izboljšanje položaja Slovencev na Koroškem. Tudi v drugih volilnih okrajih so se trudili dobiti mandate, največ možnosti je imel še kandidat Ellersdorfer v velikovškem volilnem okraju, a jim je razdelitev volilnih okrajev onemogočila več takšnih uspehov. Kljub temu so bili z izidom volitev zadovoljni, saj so z izvolitvijo Franca Grafenauerja dokazali, da se kljub težkim političnim razmeram, omejenim možnostim in nezaupanjem z vseh strani, da marsikaj doseči.
Ključne besede: volilna reforma, leto 1907, slovenska Koroška, Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem, Franc Grafenauer
Objavljeno: 29.01.2021; Ogledov: 158; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

5.
ZRAČNI BOJI NA SLOVENSKEM MED PRVO SVETOVNO VOJNO V LUČI IZBRANIH ČASNIKOV
Jerneja Topolnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Vojno letalstvo je na Slovenskem med prvo svetovno vojno odigralo pomembno vlogo pri vsakodnevnih bitkah na soški fronti. Nov način bojevanja z baloni, vodljivimi zrakoplovi, vodnimi in kopenskimi letali je avstro-ogrski armadi prinesel veliko zmag na jugozahodni fronti. Na Slovenskem so avstro-ogrski in italijanski letalci največ poletov izvedli nad soško fronto. Zračni boji so se v določenih obdobjih odvijali dnevno. Piloti so opravljali opazovalne polete, odmetavali bombe in artileriji sporočali natančne pozicije sovražnih postojank. Različni načini bojevanja v zraku so se skozi vojna leta izpopolnjevali. Z napredkom letal se je razvijala tudi protiletalska obramba. Kljub manjšemu številu letal so bili avstro-ogrski letalci zelo uspešni na celotnem delu fronte. Zračni napadi so doleteli tudi mesta v zaledju. Največ zračnih napadov se je zgodilo na Goriškem in kraškem ozemlju, tudi Trst je kot pomembno pristanišče avstro-ogrske mornarice bil pogosto bombardiran s strani italijanskih letalcev. Veliko presenečenje je pri civilnem prebivalstvu izzval napad na Gorenjskem in Spodnjem Štajerskem. Pred italijanskimi napadi iz zraka ni bilo varno nobeno mesto v zaledju, še manj pa tista, ki so se nahajala v neposredni bližini bojišč.
Ključne besede: Prva svetovna vojna, zračna plovila, vojno letalstvo na soški fronti, vojno letalstvo v slovenskem zaledju, avstro-ogrski letalski oddelek.
Objavljeno: 27.01.2021; Ogledov: 141; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (3,93 MB)

6.
Variabilnost lobanje snežnih voluharic (rod: Chionomys Miller, 1908): pristop z geometrijsko morfometrijo
Tea Lipovnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi sem s pomočjo geometrijske morfometrije analizirala medvrstno variabilnost v velikosti in obliki ventralne strani lobanje pri štirih vrstah voluharic iz rodu Chionomys: C. gud, C. nivalis, C. roberti in C. lasistanius, ter morfometrične odnose primerjala z genetskimi. V analizo sem vključila 362 osebkov. Geometrijska analiza je temeljila na 20 oslonilnih točkah, ki sem jih določila na ventralni strani lobanje. Prisotnost sekundarnega spolnega dimorfizma (SSD) sem preverjala ločeno za velikost in obliko lobanje za vsako vrsto posebej. Sekundarni spolni dimorfizem v velikosti lobanje (SSDV) sem analizirala s primerjavo centroidne velikosti samcev in samic, pri čemer sem uporabila t-test. Za preverjanje sekundarnega spolnega dimorfizma v obliki lobanje (SSDO) sem uporabila multivariatno analizo variance (MANOVA). Razlike med spoloma ni bila pri nobeni vrsti signifikantna, zato sem v nadaljnjih analizah spola obravnavala združeno. Variabilnost v velikosti lobanje med štirimi vrstami sem preverila z enosmerno analizo variance (ANOVA). V analizo sem vključila vseh 362 osebkov. Rezultati analize variance so bili visoko signifikantni (F=51,87; p<0,0001). Posteriorni test Je pokazal značilne razlike med pari vrst: lasistanius – roberti, lasistanius – gud in nivalis – roberti. Variabilnost v obliki lobanje sem preverila z diskriminantno analizo, kjer so Prokrustove koooridnate predstavljale odvisno spremenljivko, vrstna pripadnost pa neodvisno. Diskriminantna analiza je pokazala na signifikantne razlike med vrstami (Wilksova lambda=0,049 df1=108 df2=968,2 F=15,59 p<0,0001). Najbolj podobni sta bili vrsti C. lasistanius in C. gud, najbolj različni pa so bili pari med C. roberti in ostalimi vrstami. Ugotovitve o morfometričnih odnosih med vrstami sem primerjala z genetskimi odnosi. Podatke o nukletoidnih zaporedjih sem pridobila s pomočjo genetske banke (GenBank), pri čemer so bile lokalitete osebkov podobne lokalitetam vzorcev iz materiala za magistrsko nalogo. Na podlagi pridobljenih podatkov sem s pomočjo programa MAFFT izrisala dendrogram filogenetskih odnosov. Rezultati so pokazali, da vrsti C. lasistanius in C. gud tako na podlagi morfometričnih kot genetskih odnosov predstavljata sestrsko skupino. Par vrst gud-lasistanius je bil najbolj podoben C. nivalis, medtem, ko je bila vrsta C. roberti najbolj samosvoja. Rezultati morfometričnega drevesa se niso skladali s tipologijo genetskega drevesa. Zaključujem, da ima na obliko lobanje večji vpliv način življenja kot pa filogenetska sorodnost. Uvrščanje vrste C. roberti v skupine znotraj rodu Chionomys bi tako lahko bil predmet nadaljnih raziskav.
Ključne besede: Chionomys, Chionomys nivalis, Chionomys gud, Chionomys roberti, Chionomy lasistanius, geometrijska morfometrija, morfometrična varibilnost, spolni dimorfizem, ventralna stran lobanje, oslonilne točke
Objavljeno: 16.12.2020; Ogledov: 187; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

7.
Popis in ocena velikosti populacije signalnega raka (Pacifastacus leniusculus, Astacidae, Decapoda) v reki Dravi med HE Vuhred in HE Ožbalt
Jernej Košir, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo proučili populacijo signalnega raka (Pacifastacus leniusculus) v reki Dravi na območju med hidroelektrarnama Vuhred in Ožbalt. Na tem območju smo preverili prisotnost signalnega raka ocenili relativno gostoto populacije. Uporabili smo 355 osebkov signalnega raka, ki smo jih odlovili z vršami v štirih zaporednih nočeh. Za odlov smo pridobili dovoljenje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 3420-12/2018/5 in dopolnilno dovoljenje št. 3420-12/2018/7. Analizirali smo razlike med spoloma (spolni dimorfizem), poškodovanost in prisotnost (relativno gostoto) glede na substrat in hitrost vodnega toka. Morfometrične meritve smo izvedli s kljunastim merilom, statistične analize pa smo izvedli z ustreznimi statističnimi testi. Ugotovili smo, da je signalni rak prisoten na celotnem odseku reke Drave med hidroelektrarno Vuhred in hidroelektrarno Ožbalt, saj smo ga odlovili na vseh mikrolokacijah. Povprečna relativna gostota, določena z ulovom na enoto ribolovnega napora, je 4,7 signalnih rakov/ribolovno noč in je močno povezana s hitrostjo vodnega toka in substratom. Relativna gostota signalnih rakov upada z manjšanjem hitrosti vodnega toka in z oddaljevanjem od hidroelektrarne Vuhred, z naraščanjem velikosti substrata se relativna gostota populacije zvišuje. Populacije dosegajo najvišje relativne gostote na substratu kamnometa, najnižje pa na substratu peska. Zaznali smo statistično značilen spolni dimorfizem v velikosti in širini glavoprsja in levih ter desnih škarij. V povprečju je poškodovanih 45,6 % vseh rakov. Največkrat poškodovani deli telesa so noge, sledijo škarje. Razlik pri vrstah poškodovanosti med spoloma nismo zaznali, prav tako ni razlik pri vrstah poškodovanosti glede na mikrolokacije, razlikuje se delež poškodovanih med mikrolokacijami. Vpliva številčnosti oziroma relativne gostote na poškodovanost rakov nismo potrdili.
Ključne besede: Pacifastacus leniusculus, invazivne tujerodne vrste, reka Drava, relativna gostota
Objavljeno: 25.11.2020; Ogledov: 241; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

8.
Anatomske in morfometrične lastnosti skeleta sive čaplje, Ardea cinerea (Linaeus, 1758)
Tina Zajc, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je podrobneje predstavljen skelet sive čaplje. V morfometrični del rezultatov sta vključena dva skeleta sive čaplje. Skelet je predstavljen slikovno in zajema posamezne kosti v različnih legah, dodane pa so tudi meritve teh kosti. Slikovno gradivo je opremljeno z ustrezno terminologijo v latinskem jeziku in opisuje anatomske in morfološke značilnosti posameznih kosti. Poleg latinskih terminov so dodani pripadajoči angleški ter slovenski termini. Med proučevanjem literature z ustrezno terminologijo za področje ptic, sem ugotovila, da je takšna literatura zelo slabo dostopna, malo številčna in pomanjkljiva. Še posebej to velja za literaturo v slovenskem jeziku.
Ključne besede: siva čaplja, kosti, meritve, terminologija, anatomske in morfološke značilnosti
Objavljeno: 04.11.2020; Ogledov: 151; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (7,63 MB)

9.
Mikrokrmilniško vodenje DC/DC-pretvornika navzdol
Timotej Lebar, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava načrtovanje, dinamično modeliranje, izdelavo in regulacijo izhodne napetosti pretvornika navzdol. V prvem delu diplomskega dela so predstavljene osnove delovanja pretvornika navzdol, v nadaljevanju je opisano načrtovanje dušilke in kondenzatorja, nato pa je podana analiza stacionarnega in dinamičnega delovanja pretvornika navzdol. Ti analizi sta pomembni za izvajanje simulacije delovanja pretvornika navzdol, ki je skupaj s simulacijskimi rezultati predstavljena v četrtem poglavju. Sledi načrtovanje PI regulatorja izhodne napetosti pretvornika v zveznem prostoru. Ustreznost izbranega regulatorja je potrjena s simulacijskimi odzivi reguliranega pretvornika. Za potrebne mikrokrmilniške izvedbe regulacije je izvedena diskretizacija PI regulatorja po Tustinovi metodi. V šestem poglavju sledi opis mikrokrmilniške izvedbe regulacije pretvornika navzdol, ki pa zaradi zunanjih okoliščin ni bila eksperimentalno verificirana.
Ključne besede: pretvornik navzdol, PI regulacija, simulacija pretvornika, matematični model pretvornika navzdol
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 143; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

10.
Zasnova in dimenzioniranje orodja za tlačno litje
Tomaž Pesek, 2020, diplomsko delo

Opis: Litje najdemo skoraj v vseh gospodarskih panogah. Največ krat se uporablja za masovno proizvodnjo, ker z njim naredimo veliko serij enakih izdelkov v relativno kratkem časovnem obdobju. Za kakovosten končni izdelek je pomembna pravilna konstrukcija orodja. V diplomski nalogi smo se osredotočili na konstruiranje orodja za tlačno litje aluminijevih zlitin. Zraven konstruiranja, ki je potekalo v modelirniku Creo smo uporabljali program za računalniške simulacije litja Altair Inspire Cast. Glavni namen je bil doseči uspešno simulacijo polnjenja in strjevanja v konstruiranem orodju za tlačno litje. V diplomski nalogi smo obravnavali teorijo litja in računalniških simulacij, ter potek konstruiranja orodja in računalniških simulacij litja.
Ključne besede: litje, računalniške simulacije, konstruiranje
Objavljeno: 29.09.2020; Ogledov: 171; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (4,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici