| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 65
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Energetska izraba odpadnih rožmarinovih tropin
Uroš Filipič, 2021, magistrsko delo

Opis: Podjetje Vitiva proizvodnja in storitve, d.d. je eden izmed večjih proizvajalcev izvlečkov iz rožmarina v Evropi. Končni produkt so rastlinski izvlečki rožmarina in drugih rastlin uporaba katerih je primerna v prehrambni industriji, prehrani za živali, v farmacevtskih izdelkih in v kozmetiki. Proizvodnja poteka s pomočjo ekstrakcij v različnih topilih, kjer najprej rožmarin ekstrahirajo z organskim topilom (aceton, etanol, metanol, voda), nato pa ekstrakt in tropine ločijo z nadtlačno filtracijo ter zberejo v zbirnem kontejnerju. Kot stranski produkt procesa nastajajo rožmarinove tropine. Glavna tematika magistrskega dela je raziskati primernost rožmarinovih tropin za zgorevanje v kotlu z namenom izrabe energije te biomase. V eksperimentalnem delu magistrske naloge smo opazovali čas do vžiga goriva, čas od pojavitve do ugasnitve plamena. Prav tako smo ob zaključku eksperimenta analizirali maso pepela. Testirali smo različne kombinacije vlažnih tropin z lesnimi peleti in enake kombinacije vlažnih tropin z lesnimi sekanci, enako smo ponovili z rožmarinovimi tropinami, ki smo jih predhodno povsem posušili. Z dovajanjem toplote za vžig od spodaj v laboratoriju, so se nam vžgala prav vsa goriva in vse kombinacije goriv z izjemo samo vlažnih rožmarinovih tropin. Analiza rezultatov je pokazala, da bi za obstoječi kotel na podjetju Vitiva proizvodnje in storitve d.d., ki je konstruiran za suha goriva, bilo primerno kuriti predhodno posušene odpadne rožmarinove tropine kot same ali v kakršnikoli kombinaciji z lesnimi sekanci ali z lesnimi peleti.
Ključne besede: Energetska izraba, odpadne rožmarinove tropine, kurilna naprava, zgorevanje
Objavljeno: 27.09.2021; Ogledov: 74; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (3,13 MB)

2.
Poslovni načrt za vzpostavitev podjetja za izdelavo peletov iz kavne usedline
Aleks Hedl, 2021, magistrsko delo

Opis: Kot družbo v celoti nas vse bolj pesti problematika nastajanja in kopičenja odpadkov in s tem povezane negativne posledice, pri čemer najbolj trpi naše naravno okolje. V tem delu smo pod drobnogled vzeli kavni odpadek, kot potencialni vir surovine za izdelavo peletov, namenjenih energetski izrabi. Raziskali smo kakšne so lastnosti odpadne kave, kolikšne količine lahko pridobimo na določenem območju, kakšne so zakonodajne zahteve, na koncu pa smo tudi ovrednotili višino investicije v podjetje, ki bi tovrstni odpadek predelovalo. Vse skupaj smo zapisali v obliki poslovnega načrta. Ugotovili smo, da večina podjetij kavno usedlino daje v zabojnike za biološke odpadke, katere nato odvažajo lokalna komunalna podjetja. Izračun je pokazal, da bi projekt lahko bil komercialno uspešen ob izpolnitvi določenih pogojev.
Ključne besede: kavna usedlina, peleti, podjetje, odpadek, proizvodnja
Objavljeno: 12.07.2021; Ogledov: 180; Prenosov: 0

3.
Primerjava sežiga in sosežiga v tehnološkem, ekonomskem in ekološkem smislu
Saša Tkalčec, 2021, magistrsko delo

Opis: Z izboljšanjem tehnologije so se skozi leta razvili različni načini odstranjevanja in obdelave odpadkov. Danes je recikliranje najboljša metoda obdelave, ki omogoča ponovno uporabo odpadnih snovi. Vendar vseh odpadkov ni mogoče reciklirati, zato se pogosto sežigajo ali sosežigajo, s čimer se ustvarjata električna energija in toplota. V pričujočem delu so predstavljene tehnologije sežiga in sosežiga, njihove pozitivne in negativne strani ter primerjava dejanskih podatkov o emisijah dimnih plinov, trdnih ostankih, ki nastanejo kot rezultat sežiga in sosežiga ter ekonomski vpogled v postopek in infrastrukturo obrata. V delu so predstavljene tudi količine energije, ki seporabi oz. proizvede med postopkom sežiga.
Ključne besede: odpadki, recikliranje, sežig, sosežig
Objavljeno: 03.05.2021; Ogledov: 152; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (2,86 MB)

4.
Trajnostna uporaba blata iz čistilne naprave mlečno predelovalne industrije
Maja Štefanec, 2021, magistrsko delo

Opis: Odpadno blato, ki nastane pri čiščenju odpadnih voda iz mlečno predelovalne industrije ima potencial, da iz odpadka nastane surovina z dodano vrednostjo. Na podlagi evropske in slovenske zakonodaje uredbe o odpadkih lahko odpadek izgubi status odpadka, ko se reciklira ali drugače predela. Možnosti ponovne uporabe odpadnega blata so v kmetijstvu (gnojilo), za namene kompostiranja in proizvodnji bioplina, kot dodatek h krmi (ni dovoljeno), energetska izraba s sežigom. Vsem možnostim je skupno, da odpadno blato ne sme presegati mejnih dovoljenih vrednosti težkih kovin. Po pregledu zakonodaje je možnost, da odpadno blato izgubi status odpadka in se uporablja v namene kompostiranja in bioplina.
Ključne besede: Mlečno predelovalna industrija, odpadno blato, nomenklatura odpadka, ponovna uporaba odpadka.
Objavljeno: 03.05.2021; Ogledov: 155; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

5.
Tehnično - ekonomska analiza izgradnje sončne elektrarne na stavbah energetike maribor
Matija Meden, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja tehnološki in ekonomski vidik izgradnje sončne elektrarne na funkcionalnih površinah podjetja. V našem konkretnem primeru na parkirišču in skladišču podjetja Energetika Maribor. Sončna elektrarna bo namenjena samooskrbi oziroma zmanjšanju stroška električne energije v podjetju in uvajanju OVE. V delu so analizirane različne variante postavitve sončnih modulov s pomočjo programskega paketa PV*Sol, zakonodajna izhodišča in zakonodajni modeli, ki jih je treba upoštevati pred izgradnjo in ekonomska analiza, ter predstavitev rezultatov in poročilo o najdonosnejši opciji.
Ključne besede: Fotovoltaika, obnovljivi viri energije, sončna energija, samozadostnost, subvencije, ekonomika pridobivanja energije s fotovoltaiko
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 184; Prenosov: 0

6.
Uporaba hibridnega sistema toplotne črpalke in prezračevalnega sistema z rekuperacijo za uravnavanje bivalne temperature stanovanjskega objekta
Tadej Ilovšek, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljen prototipni sistem toplotne črpalke s prenosnikom toplote na vtočnem kanalu, kjer okoliški zrak vstopa v sistem. V uvodnem delu je predstavljen sistem toplotnih črpalk, vrste toplotnih črpalk, njihovo delovanje, enačbe in grafi, ki se uporabljajo za preračun. Za tem je opisana uporabljena izvedba toplotne črpalke, ki vključuje toplotni prenosnik na vtočni strani cevi, enkrat v kombinaciji z rekuperatorjem, drugič pa z regeneratorjem toplote z namenom, da bi ugotoviti ali je predlagan nov sistem učinkovitejši od obstoječih na trgu. Osredotočili smo se na učinkovitost ogrevanja zaradi novega vpliva prenosnika toplote, naredili preračun in dobljene rezultate primerjali z izvedbo, ki ne vključuje toplotnega prenosnika.
Ključne besede: toplotna črpalka, regenerator toplote, rekuperator toplote, toplotni prenosnik v vtočnem kanalu, ogrevanje, ventilacija in klimatizacija (HVAC), magistrske naloge
Objavljeno: 28.01.2021; Ogledov: 206; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (4,18 MB)

7.
Preračun postavitve sončne elektrarne na streho podjetja Arcont IP
Sandi Sukič, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljeno načrtovanje sončne elektrarne, analiza porabljene in proizvedene električne energije ter finančna analiza. Ugotovimo, da je potencial sončnega sevanja na lokaciji dokaj ugoden. Načrtovanja se lotimo s preračunom uporabne velikosti strehe, gibanja sonca in senc, katerih vpliv je negativen. Tako določimo postavitev in število modulov ter tudi moč sončne elektrarne. Nato simuliramo izplen elektrarne in jo primerjamo s predvideno porabo električne energije. Ugotovimo, da sončna elektrarna proizvede premalo energije za popolno samooskrbo ter da se investicija zaradi velikosti elektrarne povrne le v primeru, da se prijavimo na razpis za subvencijo.
Ključne besede: sončna elektrarna, fotonapetostni sistem, fotovoltaika, obnovljivi viri energije
Objavljeno: 21.09.2020; Ogledov: 348; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (4,98 MB)

8.
Načrtovanje naprednega zbiranja odpadkov v urbanem središču na primeru maribora
Ana Škrobar, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali sistem zbiranja odpadkov v Mestni občini Maribor. Primerjali smo obstoječi način zbiranja komunalnih odpadkov z naprednim sistemom zbiranja s podzemnimi zbiralnicami odpadkov, ki izboljša ter odpravi številne težave, s katerimi se javna služba Snaga d.o.o. dandanes sooča. Ugotovili smo, da sam nadzor nad odlaganimi odpadki ni učinkovit in predstavlja velik problem komunalnim podjetjem. Prav tako resen problem predstavlja majhen odstotek ločenih frakcij na samem izvoru. Predstavili in pojasnili smo podzemni sistem in način njegovega delovanja. Poglavitna ugotovitev je, da sistem izboljšuje prevzemanje, odvoz in nadzor nad odpadki ter poveča deleže ločeno zbranih frakcij.
Ključne besede: podzemne zbiralnice odpadkov, komunalni odpadki, zbiranje odpadkov, povzročitelj plača
Objavljeno: 15.09.2020; Ogledov: 172; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

9.
Primerjava pirolize in kemijskega recikliranja plastenk iz polietilen tereftalata
Jerneja Potočnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Količina odpadkov narašča na globalni ravni in eden od načinov reševanja te okoljske problematike je recikliranje. Polimer polietilen tereftalat (PET) ima možnosti ponovne uporabe, iz njega lahko pridobimo kakovostne sekundarne produkte. Z mehanskim, kemijskim ali termičnim recikliranjem vrnemo PET v gospodarstvo in mu tako podaljšamo življenjski cikel. S postopkom nevtralne hidrolize ga lahko kemijsko recikliramo, tako da pridobimo primarne snovi polimera PET, to sta tereftalna kislina in etilenglikol. Rešitev recikliranja PET je tudi termični postopek piroliza, ki je obetavna alternativa in ki pretvori polimer v ogljikovodike. S spreminjanjem pogojev pri postopkih recikliranja lahko vplivamo na vrsto in količino recikliranega produkta. Plastenke PET je možno reciklirati z manjšimi vplivi na okolje, vendar je z ekonomskega stališča dražje.
Ključne besede: recikliranje PET, nevtralna hidroliza, piroliza
Objavljeno: 15.07.2020; Ogledov: 347; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

10.
Izdelava gnojila iz odpadnega mulja
Lara Božek, 2020, magistrsko delo

Opis: Vsako leto se soočamo s porastom količine proizvedenih odpadkov, ki predstavljajo veliko obremenitev za naše okolje, če z njimi ne ravnamo pravilno. Med te proizvedene odpadke sodi tudi biomasa (e.g., odpadni mulji, odpadno perje, odpadne rastline, lesni sekanci etc.), ki pa ima številne priložnosti, kot recimo potencial za njeno ponovno pametno uporabo. Znano je namreč, da odpadna biomasa predstavlja trajen in obnovljiv vir surovine in energetsko varčni material (malo energije za njihovo pridelavo in predelavo), ter hkrati omogoča možnost recikliranja. Ena izmed ekoloških, hkrati tudi ekonomskih najbolj sprejemljivih rešitev, trajnostno zbiranje mulja, je njegova ponovna uporaba v poljedelstvu. Eden od najbolj sprejemljivih postopkov obdelave mulja, pri katerem dobimo stranske produkte, je piroliza. V tej magistrski nalogi smo s pomočjo pirolize iz odpadnega mulja dobili biooglje in dve frakciji, težkohlapno in lahkohlapno. Iz dobljenih produktov smo v podjetju Gorenje Surovina d.o.o. določili kalorično vrednost, vsebnost pepela in vlage. Rezultate meritev težkih kovin, PAH, CHN in hlapnih komponent v biooglju, smo dobili iz podjetja IKEMA d.o.o. Ob tem, so opravili eksperiment tako, da so posadili semena kreše v petrijevke ter v njih vstavili določeno koncentracijo biooglja in šote. V četrtem poglavju so prikazani rezultati iz katerih lahko potegnemo zaključek, da se dobljeno oglje v določenih koncentracijah lahko uporablja kot dodatek tlom. Zaradi svojih lastnosti se znatno izboljša kvaliteto in strukturo tal za boljšo rast rastlin, v našem primeru, kreše. Na osnovi rastnega in kalilnega testa smo dobili rezultate, ki smo jih analizirali v sledeče parametre: kaljivost (GR), dolžino korenine rastline (RLP), indeks dolžine korenine (IR) in Munoo – Liisa indeks vitalnosti (MLV) ob določeni koncentraciji biooglja in šote.
Ključne besede: odpadni mulj, piroliza, biooglje, frakcija, rastni in kalilni test
Objavljeno: 15.07.2020; Ogledov: 305; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici