| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PREIZKUŠANJE UČINKOVITOSTI HERBICIDOV ZA ZATIRANJE NEKATERIH NOVIH VRST INVAZIVNIH PLEVELOV V POSEVKU KORUZE
Evelina Leskovar Smole, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2015 smo v posevku koruze izvedli poljski poskus, v katerem smo analizirali učinkovitost herbicidov za zatiranje novih invazivnih vrst plevelov. Glavni namen je bil preveriti učinkovitost herbicida, ki vsebuje snovi teinkarbazon in formasulfuron (H1), katerega smo ga nanesli v različnih odmerkih. Drugi testirani herbicidi, ki smo jih uporabili kot primerjalni standard, so vsebovali naslednje aktivne snovi: mezotrion + terbutilazin + metolaklor (H2), mezotrion + nikosulfuron + dikamba (H3), izoksaflutol (H4), tembotrion (H5), tienkarbazon + izoksaflutol (H6) in foramsulfuron + jodosulfuron (H7). Herbicide smo nanesli v rastni fazi koruze BBCH 13‒14 ali BBCH 15. Glavne vrste plevelov, ki smo jih preučevali, so bile: Abutilon theophrasti, Amaranthus rudis, Ambrosia artemisiifolia, A. trifida, Bidens subalternans, Cyperus esculetus, Iva xanthiifolia, Panicum dichotomiflorum, Setaria faberi in Sorghum halepense. Pri uporabi H1 smo dosegli zelo visoke učinkovitosti zatiranja pri vseh plevelih (pri večini nad 95 %). Najbolj primeren čas za uporabo H1 je v fazi koruze BBCH 14 v odmerku 18 g/ha teienkarbazona + 60 g/ha foramsulfurona, ko imajo dikotiledonski pleveli prvi pravi list, enoletne trave dva prava lista in sirek tri liste.
Ključne besede: koruza, invazivni pleveli, zatiranje plevelov, učinkovitost
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 679; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

2.
Vsebnost mikotoksina zearalenona v živilih in krmi med leti 2010 in 2016 v Sloveniji
Evelina Leskovar Smole, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali prisotnost mikotoksinov v živilih in krmi med leti 2010 in 2016 v Sloveniji. Podatke smo pridobili od Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Zanimal nas je predvsem delež neskladnih in onesnaženih vzorcev živil in krme glede na Uredbo komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih in Priporočilo komisije z dne 17. avgusta 2006, o prisotnosti deoksinivalenola, zearalenona, ohratoksina A, toksinov T-2 in HT – 2 ter fumonizinov v proizvodih, namenjenih za krmo. Prav tako smo preverili vzorce glede na izvor in način pridelave pri živilih. Pri živilih smo izmed skupnega števila 594 vzorcev imeli 6,2 % onesnaženih vzorcev, vendar le 1,5 % neskladnih vzorcev, ki so presegli predpisane vrednosti v Uredbi komisije. Pri krmi je bilo od skupnih 251 vzorcev 27,6 % vzorcev onesnaženih, 3,6 % pa neskladnih. Izmed vseh vzorcev lahko povzamemo, da sta najbolj dovzetni rastlini za razvoj mikotoksina zearalenona koruza in pšenica in posledično njuni proizvodi. Največ neskladnih vzorcev tako pri krmi kot pri živilih smo zaznali v letu 2015, kar lahko pripišemo ugodnemu vremenu za razvoj gliv.
Ključne besede: mikotoksin, zearalenon, onesnaževanje, vzorci živil in krme, Slovenija
Objavljeno: 08.10.2019; Ogledov: 72; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1001,34 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici