Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu sta predstavljena danes najpogostejša načina priprave vzorcev proteinov z razgradnjo na peptide za proteomsko analizo z masnim spektrometrom: SDS PAGE in stopenjska priprava v raztopini, ki vključuje denaturacijo, redukcijo, alkilacijo proteinov in njihovo cepitev na peptide s tripsinom. Naš namen je bil skrajšati, poenostaviti in poceniti v znanstveni literaturi opisani protokol stopenjske priprave vzorcev proteinov v raztopini, vendar kljub temu ohraniti dobro razgradnjo proteinov in identifikacijo z masnim spektrometrom. V delu je tako podrobneje prikazana analiza optimizacije priprave vzorcev v raztopini: različni reagenti, različne koncentracije, združevanje korakov, dodajanje korakov, različne temperature in različno dolge inkubacije. Rezultati kažejo, da protokola ne moremo skrajšati na račun časa inkubacije tripsina, vendar pa lahko to storimo z združitvijo korakov denaturacije, redukcije in alkilacije ter skrajšanim časom inkubacije teh korakov. Kot boljši alkilacijski reagent se je v primerjavi z jodoacetamidom (IAM) zaradi manjšega števila neželenih modifikacij izkazal kloroacetamid (CAM), za oba reagenta pa je primerna koncentracija pod 10 mM. Ugotovili smo, da dodaten korak prekinitve alkilacije z ditiotreitolom (DTT) zaradi prihranka časa in kemikalij ni primeren, saj ne zmanjša števila neželenih modifikacij. Povzeti protokol smo nekoliko pocenili z zamenjavo alkilacijskih reagentov, saj je kloroacetamid (CAM) cenejši in ga je na voljo za več eksperimentov, sicer pa ceno celotnega eksperimenta določa predvsem poraba tripsina, čigar cena znaša okrog 2,23 EUR za 1 μL.
Ključne besede: proteomika, SDS PAGE, in-solution-digestion, reagenti, masna spektroskopija, priprava vzorcev
Objavljeno v DKUM: 31.03.2023; Ogledov: 649; Prenosov: 50
Celotno besedilo (4,45 MB)

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno stanje in delovanje distribucijskega omrežja. Poudarek je na tehničnih izgubah v distribucijskem omrežju in sicer na joulskih izgubah v SN izvodih omrežja RTP Slovenska Bistrica. Izgube so ovrednotene za obdobje enega leta, na osnovi matematičnega modela omrežja in podatkov s časom vzorčenja na 15 minut. Izračuni pretokov energije so izvedeni po metodi Backward – Forward Sweep (BFS). Upoštevani ukrepi za zmanjšanje izgub so: rekonstrukcije omrežja, vključevanje razpršenih virov v omrežje, kompenzacija jalove moči ter zamenjava komponent omrežja (starejših distribucijskih transformatorjev).
Ključne besede: distribucijsko omrežje, tehnične izgube, pretoki energije, metoda Backward – Forvard Sweep (BFS)
Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 1359; Prenosov: 193
Celotno besedilo (3,23 MB)

Opis: V diplomski nalogi smo želeli ugotoviti, kako športne dejavnosti v naravi vplivajo na zdravje otrok. V teoretičnem delu je opisan gibalni in telesni razvoj otroka, športne dejavnosti v naravi skozi letne čase in vloga gibalnih dejavnosti v naravi pri ohranjanju in krepitvi zdravja; pri tem smo opredelili vlogo vzgojiteljev, vlogo družbe in vlogo staršev. V empiričnem delu smo na osnovi odgovorov 200 anketiranih staršev otrok, ki obiskujejo vrtce v okolici Ptuja, ugotovili, da so starši skupaj z otrokom gibalno/športno aktivni in da se zavedajo, kako pomembno je vsakodnevno gibanje v naravi za otrokovo zdravje. Pri tem kot motivacijo v veliki večini izbirajo pozitivne spodbudne besede. V naravi se z otrokom največkrat sprehajajo po parku, igrajo z žogo ali pa raziskujejo gozd. Velikokrat jim pomanjkanje časa onemogoča redno gibanje v naravi skupaj z otrokom, kar nekaj staršev pa meni, da se z otrokom dovolj gibajo v naravi, prav tako pa v večini menijo, da je otrok tudi v vrtcu dovolj časa na svežem zraku. Večina staršev je skupaj s svojim otrokom v vseh letnih časih enako časa v naravi. V veliki večini starši menijo, da imajo dovolj informacij o pomenu rednega gibanja v naravi za zdravje otrok, kar dokazuje tudi to, da so označili pomembnost gibanja v naravi za otrokovo zdravje kot zelo pomembno.
Ključne besede: Gibanje v naravi, predšolski otrok, zdravje.
Objavljeno v DKUM: 22.07.2015; Ogledov: 2539; Prenosov: 419
Celotno besedilo (824,82 KB)

Opis: Na področju digitalno forenzične znanosti se soočamo z novimi tehnološkimi izzivi, kjer je svet vedno bolj odvisen od digitalnih virov informacij, računalniških sistemov in omrežnega shranjevanja podatkov. Digitalna forenzika je dokazovanje določenih aktivnosti na vseh sistemih, ki delujejo digitalno, in se ne nanaša samo na računalnike, ampak na vse, kar je digitalno. To zajema tudi digitalne komunikacije (GSM), digitalno fotografijo itd. Vzporedno z razvojem tehnologije je potrebno razvijati tudi orodje za digitalno forenzično znanost, razpravljati o zanesljivosti digitalnih dokazov, o iskanju in obnavljanju skritih podatkov in pa o omrežni forenziki. Digitalna forenzika se uporablja v civilne in vojaške namene, pri uveljavljanju zakonov in povsod, kjer uporabljamo forenzične tehnike za odkrivanje dokazov iz digitalnih virov. Cilj diplomske naloge je torej predstaviti enega izmed načinov možnega preverjanja pristnosti digitalne fotografije in povezovanje določene fotografije z napravo, s katero je bila ta fotografija narejena. Ugotovitve kažejo, da je le z eno metodo preverjanja pristnosti fotografije težko z gotovostjo potrditi originalnost fotografije, ki bi jo lahko potrdili z upoštevanjem več dejavnikov, kot so napaka na leči, napaka senzorja, stopnja stiskanja podatkov in še mnogo drugih. Napredek digitalne fotografije lahko spremljamo skoraj dnevno in prav tako se izpopolnjujejo tehnike ponarejanja, kar posledično pomeni, da se morajo sočasno razvijati tudi tehnike odkrivanja.
Ključne besede: digitalna fotografija, digitalni podatki, forenzika, računalniška forenzika, dokazi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.07.2013; Ogledov: 2333; Prenosov: 214
Celotno besedilo (1,34 MB)

Opis: Doktorska disertacija je sestavljena iz dveh sklopov, ki obravnavata področje proizvodnje tradicionalnega kefirja s kavkaškimi kefirnimi zrni. Prvi je optimiranje bioprocesnih parametrov proizvodnje etanola med fermentacijo kefirja, drugi pa optimiranje proizvodnje kefirana v kefirnih zrnih. Uvodoma smo v disertaciji proučili vpliv časa aktivacije kefirnih zrn na spremembe vrednosti pH kefirja in na proizvodnjo etanola med fermentacijo kefirja. Upadanje pH vrednosti kefirja smo med 24 h fermentacijo uspešno opisali s predlaganim matematičnim, eksponentnim pH modelom. Poleg tega smo proučili vpliv časa aktivacije kefirnih zrn na zvezo med številom kvasovk v zrnih in kefirju in proizvedenim etanolom. Rezultati so pokazali, da zrna, ki jih aktiviramo dalj časa, vsebujejo večje število kvasovk in proizvedejo več etanola kot zrna, ki so aktivirana le nekaj dni. Število kvasovk v kefirju je z daljšanjem časa aktivacije zrn naraščalo. S kinetičnimi modeli, katerih razvoj je vzpodbudila povečana industrijska uporaba fermentacije, lahko opišemo rast mikroorganizmov, proizvodnjo produktov in porabo substratov tako v naravnih ekosistemih, kakor tudi pri določenih procesnih pogojih. Tako smo z ne-strukturiranim matematičnim modelom opisali kinetične osnove proizvodnje etanola med šaržno fermentacijo kefirja. V ta namen smo proučili kinetiko rasti kefirnih zrn in proizvodnje etanola. Eksperimentalne podatke, pridobljene s serijo šaržnih fermentacij, izvedenih pri temperaturi 21 °C, začetni masni koncentraciji kefirnih zrn 42 g/L in izbranih časih fermentacije znotraj časovnega intervala (0–89) h, smo uporabili za ocenitev vrednosti kinetičnih parametrov in potrditev veljavnosti predlaganih sigmoidnih modelov. Rast kefirnih zrn smo opisali z logističnim modelom, proizvodnjo etanola pa z modificiranim Gompertzovim modelom. Ugotovili smo, da predlagana modela dobro opišeta kinetiko fermentacije kefirja glede na rast kefirnih zrn in proizvodnjo etanola in da se lahko uporabita za razvoj in optimizacijo bioloških procesov proizvodnje etanola. Nadalje smo razvili matematični model za kinetiko proizvodnje etanola med fermentacijo kefirja kot funkcijo temperature in časa. Vpliv temperature in časa fermentacije, na vrednost biokinetičnih parametrov proizvodnje etanola, smo opisali z modificiranim Gompertzovim modelom. Vrednost bioloških kinetičnih parametrov predlaganega modela smo ocenili z uporabo metode najmanjših kvadratov na podlagi eksperimentalnih podatkov, pridobljenih s serijo šaržnih fermentacij. Ocenili smo vpliv temperature na prirast biomase kefirnih zrn ter mikrobiološko sestavo kefirja in zrn. Temperaturno odvisnost maksimalne hitrosti proizvodnje etanola smo analizirali z uporabo Arrheniusove zveze, s katero smo ocenili vrednost aktivacijske energije za proizvodnjo etanola pri fermentaciji mleka s kefirnimi zrni, ki znaša 64,3 kJ/mol. Z razvitim matematičnim modelom lahko zelo dobro opišemo dinamiko proizvodnje etanola med fermentacijo kefirja. Prvi raziskovani sklop smo zaključili s proučevanjem vpliva časovnega presledka mirovanja mešala oz. pogostosti mešanja na proizvodnjo etanola in mikrobiološke lastnosti kefirja in kefirnega zrna. Razvili smo matematične zveze, ki opišejo razmerje med pogostostjo mešanja in (1) povečanjem prirasti kefirnih zrn v 24 h, (2) koncentracijskimi spremembami etanola med 24 h fermentacijo ter (3) pH vrednostjo kefirja po 24 h fermentaciji. Za razvite matematične modele so bile z uporabo metode najmanjših kvadrotov ocenjene vrednosti funkcijskih parametrov. Ocenili smo tudi vpliv pogostosti mešanja na število kvasovk, laktobacilov in mezofilnih MK kokov (pretežno laktokokov) v kefirju in zrnih po 24 h fermentaciji. Drugi sklop raziskav smo usmerili v raziskovanje bioprocesnih parametrov, ki vplivajo na proizvodnjo specifičnega eksopolisaharida (EPS) kefirana, značilnega za kefirna zrna. Dokazali smo, da lahko z vodenjem procesnih pogojev gojenja zrn v mleku (temperatura, vrtilna frekvenca mešala) in sestavo fermenta
Ključne besede: kefir, kefirna zrna, mikrobiota kefirnih zrn, proizvodnja etanola, eksopolisaharidi, produkcija kefirana, procesni parametri, optimiranje
Objavljeno v DKUM: 13.07.2012; Ogledov: 3978; Prenosov: 308
Celotno besedilo (3,42 MB)