| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 278
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Citizenship by investment programs from the perspective of international and EU Law
Petra Weingerl, Matjaž Tratnik, 2019, izvirni znanstveni članek

Opis: A growing number of States have been offering so-called citizenship by investment programs (CBI) or related residence by investment programs (RBI), where they offer residence and/or their nationality to foreigners willing to invest a considerable sum in their economies and/or to donate to their budget or other public funds. We focus on the CBI. Among States that offer specific CBI programs are mainly Caribbean states, but also three EU Member States, namely Bulgaria, Cyprus and Malta. The choice of an investment or donation as one of the grounds for the acquisition of the nationality of a (Member) State is in principle a legitimate choice under both international and EU law. In Section 2, we will first offer some thoughts on privileged naturalizations in State interest in general, and specifically about investment migration, before we embark on the discussion of the CBI schemes that are offered in Bulgaria, Cyprus and Malta. Section 3 explores the principle of national autonomy and its limitations both in international and EU law, with the focus on the existing CBI programs in the EU and their compatibility with international and EU law. Moreover, we will analyse the approach of the EU institutions towards such schemes.
Ključne besede: citizenship by investment, privileged naturalization, national autonomy, due diligence, EU citizenship
Objavljeno: 15.01.2021; Ogledov: 50; Prenosov: 7
URL Povezava na datoteko

2.
Virtualna resničnost kot sodobni učni pripomoček pri predstavitvi umetnostno zgodovinskih in arhitekturnih del
Lea Lipnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Virtualna resničnost se v povezavi s tehnologijo že zadnjih nekaj let pojavlja v raznovrstnih oblikah pri prikazovanju prostora in ima velik potencial pri nadaljnjem razvoju v prihodnosti. S pomočjo sodobne virtualne resničnosti si lahko ogledamo prostor, se hkrati potopimo vanj, z dodatnimi napravami za zvočne efekte in sledenje gibanju telesa pa se lahko počutimo, kot da bi se nahajali prav tam. Virtualna resničnost temelji na treh temeljnih načelih: potopitev, interakcija in sodelovanje uporabnikov z okoljem in pripovedjo ter ponuja zelo velik potencial, da postane učenje z njo bolj motivirano, atraktivno in interaktivno. Poudarja tudi, da učno gradivo, ki temelji na virtualni resničnosti, ne more popolnoma nadomestiti klasičnih učnih pripomočkov, temveč deluje kot dopolnilna, a hkrati enakovredna izkustvena metoda. V sklopu tehnologije virtualne resničnosti na primeru Cerkve sv. Trojice v Hrastovljah sem izdelala učno aplikacijo. S pomočjo programske opreme »Unity Engine«, virtualnih očal »Oculus Rift 2016« in kamere »Samsung Gear 360« prikazuje aplikacija 360-stopinjskih fotografski sprehod po Cerkvi sv. Trojice v Hrastovljah, ki je dodatno nadgrajen z izobraževalnim besedilom, zvokom in interakcijo preko haptičnih ročk. Izdelana aplikacija, opisana v magistrski nalogi, je namenjena prikazu umetnostnozgodovinskega virtualnega prostora kot učno gradivo v javnih izobraževalnih ustanovah. S tem odpira nove možnosti raziskav in uporabe na področju izobraževanja, hkrati pa definira področje uporabe tovrstnih učnih orodij ter možnosti njihove vsesplošne razširitve.
Ključne besede: virtualna resničnost, tehnologija, izobraževanje
Objavljeno: 20.11.2020; Ogledov: 193; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (4,32 MB)

3.
Proučevanje ustreznih pristopov recikliranja tekstilnih odpadkov - piroliza in hidroliza
Nina Tratnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Velika tekstilna proizvodnja ima za posledico vse večjo akumulacijo tekstilnega odpada in zaskrbljujoče okoljske probleme. Prav zaradi omenjene problematike so zelo pomembne študije na področju recikliranja in ponovne uporabe tekstilnega odpada. Namen tega magistrskega dela je bil proučiti ustrezne pristope recikliranja odpadnih sintetičnih in naravnih vlaken. V magistrskem delu smo se osredotočili na terciarno kategorijo recikliranja odpadnega polietilen tereftalata (PET), celuloze, njune mešanice in volne. V prvem delu smo izvedli nevtralno in alkalno hidrolizo sintetičnih vlaken – obarvan ter neobarvan PET. V drugem delu pa smo preverili, ali je termična razgradnja – piroliza kot metoda recikliranja primerna tako za sintetična kot tudi za naravna vlakna. Ugotovili smo, da je za recikliranje odpadnih sintetičnih vlaken najprimernejša 30 minutna alkalna hidroliza, ki poteka pri 250 °C in 40 barih. Za naravna vlakna, kot sta celuloza in volna, pa je primernejša piroliza. Pri termični razgradnji celuloze smo dobili več tekočega produkta kot pri termični razgradnji volne.
Ključne besede: recikliranje, tekstilni odpadki, piroliza, hidroliza, razgradni produkti
Objavljeno: 11.11.2020; Ogledov: 138; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

4.
Vpliv postopka ekstrakcije na kvaliteto ekstrakta iz Yerba mate (Ilex paraguariensis)
Eva Tratnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je ugotoviti, kako način in čas ekstrahiranja ter topilo vplivajo na končne ekstrakte, pridobljene iz posušenih listov južnoameriške rastline Yerba mate (Ilex paraguariensis). Izvedli smo ekstrakcijo po Soxhletu in superkritično ekstrakcijo s CO2 ob dodatku različnih topil in z različnimi časi ekstrahiranja. Ker je rastlina znana po zdravilnih in tudi poživljajočih učinkih, smo v ekstraktih analizirali dvoje; antioksidativno aktivnost ter vsebnost petih učinkovin; kofeina, teobromina, teofilina, kofeinske ter klorogenske kisline. Za določitev antioksidativnosti smo uporabili radikalsko metodo DPPH, za določitev učinkovin pa metodo tekočinske kromatografije z masno spektrometrijo. Želeli smo določiti optimalne pogoje ekstrakcije. Rezultati kažejo, da na kvaliteto ekstraktov vplivajo ekstrakcijska metoda, topilo ter čas ekstrakcije. Ugotovili smo, da je mešanica etanola in vode primernejše topilo kot etanol. Pri ekstrakcijah s tem topilom smo dobili višje izkoristke ter več ekstrahiranih aktivnih učinkovin, antioksidativna aktivnost pa je primerljiva. Najslabše rezultate kaže superkritična ekstrakcija s CO2, s kotopilom etanolom.
Ključne besede: Yerba mate, ekstrakcija po Soxhletu, superkritična ekstrakcija, LC-MS/MS, DPPH
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 122; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

5.
Kazenska ovadba
Blažka Tratnik, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na institut prve informacije o kaznivem dejanju in v sklopu te, na kazensko ovadbo. Kazenska ovadba v slovenskem kazenskem sistemu predstavlja podatek o dogodku s potencialnimi znaki kaznivega dejanja. Kazensko ovadbo lahko vloži vsak na sodišče, državnemu tožilcu ali policiji. Poznamo več različnih vrst ovadbe in z zakonom urejeno dolžnost podajanja le-te. S prejemom takšne informacije, represivni organi začnejo s svojimi aktivnostmi, morebitno potrebnim poseganjem v človekove pravice in temeljne svoboščine ter posledično s predkazenskim postopkom. Predkazenski postopek vodi državni tožilec, zato ga imenujemo gospodar postopka oziroma dominus litis. Ob naznanitvi kaznivega dejanja oziroma sprejemu informacije o storjenem kaznivem dejanju, tožilec usmerja in vodi delo policije, z namenom pridobitve zadostnega števila dokazov za začetek kazenskega pregona in ustrezne odločitve o nadaljevanju postopka. Policija je državni organ, ki je najpogosteje prvi seznanjen s kaznivim dejanjem. Naloga le-te je pridobivanje obvestil in opravljanje preiskovalnih dejanj, s katerimi bo pridobila potrebne dokaze, da se kaznivo dejanje razišče in se odkrije storilec, ob tem pa delovala v skladu s pooblastili. Kljub pomembnosti kazenske ovadbe, je z njo povezanih kar nekaj dilem in problematik. Med drugim te izhajajo iz zakonske neurejenosti, saj ji Zakon o kazenskem postopku namenja le malo pozornosti. Nejasna definiranost zakonodaje pa vpliva tudi na kvalitetno usmerjanje državnega tožilca, kar negativno učinkuje na organe, ki so odgovorni za kvalitetno izpeljan postopek. Ureditev zakonodaje, ki se nanaša na kazensko ovadbo, se razlikuje od države do države, zato smo v diplomskem delu opravili primerjavo slovenske zakonodaje z zakonodajo Italije, Nemčije in Francije.
Ključne besede: diplomske naloge, predkazenski postopek, policija, državni tožilec, zakonska ureditev
Objavljeno: 21.09.2020; Ogledov: 196; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

6.
Pravila o uporabi in razlagi listine EU o temeljnih pravicah
Valentin Justin Tratnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Varstvo temeljnih pravic in svoboščin je v 21. stoletju v EU nekaj samoumevnega. Na podlagi 2. člena Pogodbe o Evropski uniji EU temelji na vrednotah, ki spoštujejo človekovo dostojanstvo, svobodo, demokracijo, enakosti, pravne države in spoštovanja temeljnih pravic. Nadalje 49. člen PEU pogojuje članstvo v EU s spoštovanjem vrednot iz 2. člena PEU, vključno s spoštovanjem temeljnih pravic. Danes Listina, ki je zavezujoča od leta 2009, predstavlja moderen pravni dokument, ki poleg »klasičnih« temeljnih pravic vsebuje tudi novo generacijo pravic. Ustaljenim »klasičnim« pravicam, kot so npr. pravica do življenja, nediskriminacije in enakosti pred zakonom, so v Listini dodane tudi novejše pravice, kot so npr. varstvo potrošnikov, varstvo okolja in druge, ki obstajajo zgolj v pravnem redu EU, npr. prosto gibanje, aktivna in pasivna volilna pravica na volitvah v Evropski parlament in na lokalnih volitvah. Listina obsega sedem poglavij, pri čemer prvih šest poglavij temeljne pravice ureja vsebinsko, zadnje, sedmo, poglavje pa ureja splošna pravila o razlagi in uporabi Listine. Ta magistrska naloga se ukvarja s sedmim poglavjem Listine. Po sprejetju Listine je bilo eno ključnih vprašanj njeno področje uporabe, ki je urejeno v njenem 51. členu. Uporabo Listine delimo na uporabo s strani organov EU in uporabo s strani držav članic (DČ). Medtem ko je Listina za organe EU zavezujoča vedno, torej, kadar ravnajo znotraj okvirjev prava EU in kadar ravnajo izven okvirjev prava EU, Listina DČ zavezuje zgolj, kadar izvajajo pravo EU. Pri področju uporabe Listine je potrebno upoštevati tudi prvi odstavek 6. člena PEU, ki določa, da se z Listino na nikakršen način ne širijo pristojnosti EU, kot so opredeljene v Pogodbah. V zvezi z 51. členom Listine se postavi tudi vprašanje uporabe Listine v horizontalnih razmerjih. Poleg področja uporabe Listine je ključno tudi vprašanje ravni varstva, ki ga zagotavlja Listina. Tako je danes varovanje temeljnih pravic v DČ urejeno na več ravneh. Temeljne pravice se varujejo preko ustav DČ, Listine, EKČP in drugih mednarodnih dokumentov. Prav kvantiteta pravnih aktov, ki varujejo temeljne pravice, lahko povzroči določene probleme, ki jih je potrebno razjasniti. Po več kot desetletju sprejema Listine je vprašanj vedno več. V tem zaključnem delu bom zato s svojim raziskovalnim delom poskusil osvetliti nekatera relevantna vprašanja v zvezi z uporabo in razlago Listine.
Ključne besede: Pravo EU, temeljne pravice, človekove pravice, Evropska konvencija o človekovih pravicah, Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, uporaba Listine ratione materiae, uporaba Listine ratione personae, razlaga Listine, Zadeva 29/69, Erich Stauder proti mestu Ulm – Sozialamt.
Objavljeno: 11.09.2020; Ogledov: 368; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (845,60 KB)

7.
Primerjava lokacij za fisijsko in fuzijsko jedrsko elektrarno
Eva Tratnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena primerjava primernosti lokacij za fisijsko in fuzijsko jedrsko elektrarno. Najprej je predstavljen osnovni koncept in delovanje obeh vrst jedrskih elektrarn. V nadaljevanju sledi pregled nekaterih znanih dogodkov, z vzrokom nastanka zunaj območja elektrarne, iz obstoječih fisijskih elektrarn, ki so potencialno ogrozili varnost elektrarne. Nato je predstavljen postopek izbire lokacije za jedrsko elektrarno. Na izbiro lokacije vplivajo zahteve jedrske elektrarne. V nadaljevanju je pojasnjeno, zakaj se razlikujejo zahteve za fuzijsko in fisijsko jedrsko elektrarno. Vendar pa se z izbiro lokacije ne moremo izogniti vsem zunanjim dejavnikom, ki lahko vplivajo na varnost jedrske elektrarne, zato so predstavljeni načini branjenja pred zunanjimi dejavniki. Magistrsko delo povzema trenutno stanje in znanost na področju fuzijskih elektrarn.
Ključne besede: jedrska fisija, jedrska fuzija, primerna lokacija, zakonodaja
Objavljeno: 03.07.2020; Ogledov: 325; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

8.
Pravna vprašanja državljanstva pri sukcesiji držav
Duško Krbanjević, 2020, magistrsko delo

Opis: Obstoječa literatura in praksa ponujata več pojmovanj državljanstva, a ta v moderni teoriji obsega zlasti dva pomena. Na eni strani pravni status osebe, na drugi strani pa razmerje med posameznikom in državo. Države so razvile zapletene sisteme pravil, ki urejajo pridobitev in izgubo državljanstva. Zakonodaja na tem področju lahko predstavlja močno politično orodje, zato je pomembna prepoved arbitrarnosti. V tem smislu je pomembna Evropska konvencija o državljanstvu, katere cilj je bil konsolidacija pravil v povezavi z državljanstvom v enoten akt, prav tako pa ta naslavlja tudi vprašanja v povezavi s sukcesijo držav. Slednjo lahko po drugi strani definiramo kot proces, v katerem država naslednica vstopi v pravna razmerja države predhodnice. Oblik sukcesije poznamo več, vsem pa je skupna teritorialna sprememba. Problem sukcesije je v mednarodnem pravu še posebno kompleksen, saj se je veliko pravil izoblikovalo ad-hoc v samih primerih, mednarodna skupnost pa teh pravil ne izvaja konsistentno. Državljanstvo in sukcesijo je zato nujno združevati v kontekstu človekovih pravic. Običajno je tako vprašanje državljanstva v povezavi z sukcesijo odvisno od prava države predhodnice in naslednice. Pravo predhodnice določa, v kolikšni meri bodo prebivalci ozemlja, ki je predmet sukcesije, zadržali svoje državljanstvo po zamenjavi suverenosti. Po drugi strani pravo države naslednice določa pogoje, pod katerimi bodo lahko prebivalci pridobili novo državljanstvo. Čeprav običajno velja, da državljanstvo sledi zamenjavi suverenosti, pa je država naslednica določa, kaj se bo zgodilo z ljudmi, ki so na območju naslednice rojeni ali pa tam stalno prebivajo ter tistimi, ki so rojeni staršem, ki so državljani države predhodnice. Na tej točki pogosto prihaja do neustreznega ravnanja države naslednice, ki lahko rezultira v kršenju človekovih pravic, kot se je to zgodilo v primeru t. i. izbrisanih, kjer je kršitve potrdilo tudi ESČP v zadevi Kurić. Dodatno lahko zadevo zaplete državljanstvo EU, saj kljub določenih podobnostim ne obstaja primer, ki bi predstavljal analogijo na tem področju, do pomembnejše sukcesije v Evropski uniji namreč še ni prišlo. Prav zato sta primera Katalonije in Škotske, kot primera močnih secesionističnih gibanj v državi članici edinstvena, in lahko v prihodnosti prineseta določene precedense. Znotraj Unije namreč ni enotnih pravil, niti mnenja, kako pristopati k sukcesiji, saj prav tako niso vse članice ratificirale mednarodnih aktov na tem področju. Podobno je težko predvideti, kako bi Unija pristopila k reševanju sukcesije znotraj svojih meja, saj bi morala država naslednica ponovno začeti postopek pristopanja. Prav tako je Brexit aktualen primer, ki prinaša nova, pomembna vprašanja glede državljanstva in zlasti v zvezi z njim povezanih pravic za državljane članic EU v Združenem kraljestvu ter za državljane Združenega kraljestva v Uniji. V skladu s Sporazumom EU in Združenega kraljestva o izstopu je vzpostavljeno prehodno obdobje, po koncu katerega bodo lahko osebe, ki so pred koncem tega obdobja zakonito vzpostavile prebivališče, to pravico tudi obdržale, kar pa velja tako za državljane Združenega kraljestva v Uniji, kot tudi državljane EU v Združenem kraljestvu. Glede na določitve sporazuma lahko zaključimo, da je ta smiselno v skladu z doktrino Kurić. V skladu z njo je potrebno posameznikom omogočiti, da po sukcesiji ohranijo stalno prebivališče, tudi kadar državljanstva države naslednice ne bi mogli ali želeli pridobiti, v kolikor so pred sukcesijo na ozemlju stalno prebivali.
Ključne besede: Državljanstvo, sukcesija, človekove pravice, državljanstvo EU, brezdomovinstvo, dekolonizacija, Evropska konvencija o državljanstvu, doktrina Kurić.
Objavljeno: 01.07.2020; Ogledov: 328; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (477,52 KB)

9.
Globalni dogovor o migracijah (težnja po ureditvi migracijske problematike)
Nastja Jurišič, 2020, magistrsko delo

Opis: Migracije so eden največjih globalnih izzivov današnjega časa, so naravni fenomen in v našem vse bolj povezanem svetu ena od značilnosti današnjega časa. Dandanes le malo ljudi v industrializiranih državah ali državah v razvoju nima osebnih izkušenj z migracijo in njenimi posledicami - ta splošna izkušnja je postala simbol dobe migracij. Migracije so globalen pojav, zato se je pojavila težnja po globalni ureditvi. Vsaka država ima svojo politiko priseljevanja, svoje načine za spopadanje s težavami, ki ji migracije prinesejo. Po migracijski krizi leta 2015 je večina držav prišla do spoznanja, da se vprašanje urejanja migracij lahko uspešno in učinkovito rešuje le z medsebojnim sodelovanjem. Globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah predstavlja pomemben mejnik k težnji po vzpostavitvi enotne migracijske politike med državami na svetu. Globalni dogovor opredeljuje migracije kot ključ za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. S simbolno potrditvijo Globalnega dogovora, decembra leta 2018, se je odprlo mnogo vprašanj in polemik, vezanih na 23 ciljev, ki jih dogovor določa. Glavna odprta vprašanja dogovora so ali le-ta vpliva na suverenost držav pristopnic, ali dogovor izenačuje legalne in nelegalne migracije in ali opredeljuje migracijo kot novo človekovo pravico. Skozi analizo ciljev ter ukrepov Globalnega dogovora smo prišli do zaključka, da dogovor ne posega v suverenost držav – tudi če bi kakšna določba omejevala suverenost, prevladuje splošno načelo dogovora, ki mu daje neobvezujočo naravo. Kar pomeni, da se vsaka država odloči ali želi nacionalno politiko spreminjati in dopolnjevati v skladu s tem dogovorom ali ne. Tudi nove pravice do migriranja ta dogovor ne daje. Z opredelitvami le določa kaj in pod kakšnimi pogoji so dovoljenje migracije, s čimer si prizadeva za zakonsko ureditev migracij. Z analizo Strategije Republike Slovenije na področju migracij smo ugotovili, da Vlada Republike Slovenije deluje v smeri izpolnjevanja ukrepov, ki jih določa Globalni dogovor o varnih, zakonitih in urejenih migracijah.
Ključne besede: migracijska politika, mednarodna zaščita, evropski azilni sistem, newyorška deklaracija, globalni dogovor, strategija vlade
Objavljeno: 18.06.2020; Ogledov: 233; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (689,47 KB)

10.
Pridobitev in izguba državljanstva v naslednicah bivše SFRJ
Emanuel Gole, 2019, magistrsko delo

Opis: Pojem državljanstva odpira mnoga vprašanja v politiki in družbi, saj je eden ključnih gradnikov pravne ureditve vsake države. Skupno vsem teorijam o državljanstvu je spoznanje, da je državljanstvo trajna pravna vez med posameznikom in državo. Gre torej za odnos posameznika napram državi, ki pa ne vključuje razmerja do ostalih posameznikov. Državljanstvo gre razumeti tudi kot pravni status, iz česar izhaja pripadnost državljana državi, katere državljanstvo ima. Z vidika pravne varnosti je izrednega pomena, da so države samostojne pri urejanju državljanstva in skladno z načelom suverenosti same določajo načine in pogoje pridobitve in izgube državljanstva na njihovem ozemlju, vendar pa morajo upoštevati tudi pravila mednarodnega prava in ukrepe drugih držav. Posebne težave pri urejanju državljanstva se lahko pojavijo pri sukcesiji, saj gre v tem primeru za državno nasledstvo, pri katerem država naslednica vstopi v pravna razmerja države predhodnice. Država naslednica mora nato na novo, s svojim pravom urediti vsa razmerja in postopke pridobitve in izgube državljanstva, saj lahko v nasprotnem primeru osebe, ki so živele na ozemlju države predhodnice, ostanejo brez državljanstva. Pri vseh oblikah državnega nasledstva pa gre hkrati tudi za ozemeljske spremembe, zato se v primeru cesije, priključitve, združitve, odcepitve ali razpada neke države nujno spremenijo tudi državne meje. Eden izmed najodmevnejših primerov razpada, je razpad Socialistične federativne republike Jugoslavije (v nadaljevanju SFRJ) na šest samostojnih republik. Začel se je, ko je Slovenija 25. junija 1991 razglasila svojo neodvisnost. Sloveniji so kronološko sledile še Hrvaška, Makedonija, Bosna in Hercegovina in kot zadnja Zvezna republika Jugoslavija, ki je 27. aprila 1992 sprejela novo ustavo. Zvezna republika Jugoslavija je kot država prenehala obstajati leta 2003, ko sta Srbija in Črna gora sprejeli novo ustavo in se preimenovali v Državno skupnost Srbije in Črne gore. Z razpadom nekdanje skupne države, so v vseh novonastalih republikah morali steči postopki sprejemanja zakonodaje, ki je na novo uredila pogoje in načine pridobitve in izgube državljanstva v novonastalih državah. Vendar pa je po podrobni preučitvi zakonodaj moč opaziti, da je večina držav kot temelj za urejanje vprašanja državljanstva prevzela ureditev iz Zakona o državljanstvu Socialistične federativne republike Jugoslavije iz leta 1976. Ta zakon je določal, da se državljanstvo SFRJ po rodu, z rojstvom na območju SFRJ, z naturalizacijo in po mednarodni pogodbi, medtem ko je za načine izgube državljanstva SFRJ predvideval odpust, odvzem, odrek in prenehanje po mednarodni pogodbi. Tako Republika Slovenija, kot Republika Hrvaška in Republika Srbija predvidevajo pridobitev državljanstva po rodu, z rojstvom na območju države, z naturalizacijo in po mednarodni pogodbi. Sami pogoji pridobitve državljanstva na omenjene načine se med sabo v primerjavi z Zakonom o državljanstvu Socialistične federativne republike Jugoslavije bistveno ne razlikujejo, prav tako ni moč opaziti velikih odstopanj v primerjavi ureditev med obravnavanimi tremi državami, seveda pa zakonodaje med sabo niso popolnoma enake, ampak določene pogoje za pridobitev državljanstva vsaka država ureja po svoje. V primeru izgube državljanstva, vse tri obravnavane države omogočajo izgubo z odpustom, odrekom in po mednarodni pogodbi, medtem ko odvzem državljanstva predvideva le Republika Slovenija.
Ključne besede: Državljanstvo, sukcesija, razpad SFRJ, pridobitev in izguba državljanstva v naslednicah bivše SFRJ.
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 402; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (622,80 KB)

Iskanje izvedeno v 0.39 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici