| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 105
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Surgical treatment in severely immunocompromised patient with invasive fungal infection
Kristijan Skok, Damjan Vidovič, Goran Gačevski, Bojan Veingerl, Jure Auda, Anton Crnjac, 2020, kratki znanstveni prispevek

Objavljeno v DKUM: 24.01.2023; Ogledov: 40; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (148,68 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

2.
Socialne interakcije pujskov v času laktacije in vpliv tehnologije reje : magistrsko delo
Anja Žnidar, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali socialne interakcije pujskov v dveh različnih načinih reje v času laktacije: v individualni reji (klasični porodni boksi) in v skupinski reji, kjer imajo pujski treh boksov možnost prehajanja že v času laktacije. V proučevanje je bilo vključenih 67 pujskov. Pujske smo opazovali 1., 7., 14., 21., in 28. dan laktacije. Na vsak opazovalni dan smo pujske tudi stehtali in označili. Beležili smo šest različnih oblik interakcij (borba za sesek, boj, odrivanje, zaganjanje, zaskakovanje in grizenje ušes ter repov). Rezultati so pokazali, da so socialne interakcije v času laktacije pogostejše v skupinski v primerjavi z individualno rejo. V skupinski reji so se pri borbi za sesek pogosteje pojavljale ponavljajoče kombinacije pujskov, obratno pa je bilo pri bojih v skupinski reji več enkratnih kombinacij kot v individualnih boksih. V skupinskih boksih se je več kot polovica vseh interakcij zgodila med pujski različnih gnezd, pri čemer pa je bila borba za sesek pogostejša znotraj gnezda (> 80 %), boji pa so se enako pogosto zgodili med vrstniki iz istega ali sosednjih gnezd (50 % : 50 %). Večina interakcij se je zgodila v boksu iniciatorja interakcije. V individualni reji so pujski imeli manj socialnih interakcij, rastnost pujskov pa je bila v obeh načinih reje enaka. Na osnovi rezultatov lahko sklepamo, da z zgodnjo socializacijo vzpodbudimo vzpostavitev socialnega reda med gnezdi in s tem bolj intenzivne interakcije, tudi boj, že v času laktacije, kar se sicer pri klasični tehnologiji reje zgodi šele ob odstavitvi v veliko agresivnejši obliki. Spontana zgodnja socializacija je ena izmed možnosti za blaženje abnormalne odstavitvene agresije, ki sicer izbruhne ob nenadnem mešanju osebkov različnih gnezd.
Ključne besede: Pujski, laktacija, tehnologija reje, agresija, socialne interakcije
Objavljeno v DKUM: 05.12.2022; Ogledov: 149; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (621,40 KB)

3.
Analiza fenotipskih, molekularnih in genetskih lastnosti nove celične linije trojno negativnega raka dojk
Kristijan Skok, 2022, doktorska disertacija

Opis: Rak dojk je najpogostejši rak na svetu. Eden izmed njegovih podtipov je trojno negativni rak dojk (TNRD), za katerega je značilen agresiven potek, slabša prognoza in heterogenost. V svoji doktorski nalogi predstavim novo izolirano celično linijo TNRD, poimenovano MFUM-BrTNBC1. Linija je bila celovito karakterizirana (morfološko, fenotipsko, genotipsko). Za kontrole so služile komercialne celične linije z različnimi receptorskimi profili (MCF-7, MDA-MB-231, MDA-MB-453). Primerjalne morfološke analize so bile opravljene s pomočjo mikroskopije ter biomedicinske slikovne analize. S pomočjo imunocito/histokemičnih barvanj je bila preverjena izraženost hormonskih receptorjev (estrogen, progesteron), HER2, p53 in Ki-67 statusa. Ekspresija receptorjev je bila dodatno preverjena na transkripcijski ravni s qRT-PCR metodo. Dodatno je bilo opravljeno RNA sekvenciranje za molekularno analizo. Avtentičnost celičnih linij je bila preverjena s pomočjo STR profiliranja. MFUM-BrTNBC-1 celična linija je ohranila trojno negativni receptorski status in genetsko stabilnost do vsaj 6. pasaže. Rezultati STR analize in navzkrižna preverba z mednarodnimi bazami so dokazali avtentičnost celične linije. MFUM-BrTNBC1 se je po morfologiji celic razlikovala tudi od TNRD celične linije MDA-MB-231. Razlike od komercialne linije, predstavljajo tudi glavne prednostne lasnosti MFUM-BrTNBC-1. Te so izolacija iz primarnega tumorskega tkiva, popoln izvorni zapis, mednarodno poimenovanje, celoten in edinstven STR profil ter genetska stabilnost do vsaj 6. pasaže.
Ključne besede: trojno negativni rak dojk, MFUM-BrTNBC-1, rak dojk, in-vitro modeli, celične linije
Objavljeno v DKUM: 29.11.2022; Ogledov: 141; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (6,85 MB)

4.
Kronobiologija domačih mačk (Felis catus): Aktivnost prostoživečih osebkov v povezavi z dnevno-nočnim, lunarnim in sezonskim ritmom : diplomsko delo
Neva Merčnik, 2022, diplomsko delo

Opis: Domačo mačko (Felis catus) danes najdemo na obljudenih območjih vseh celin, razen na Antarktiki. V primerjavi z drugimi domačimi živalmi v populaciji domačih mačk verjetno najvišji delež prostoživečih osebkov, zato so pomembna komponenta ekosistema Predvsem so pomemben plenilec z nezanemarljivim vplivom na združbe živali, ki predstavljajo njihov plen. Domače mačke se zaradi tega močno stigmatizira in izoblikovala se je močna iniciativa za popolno kontrolo nad mačkami, torej izključno za življenje v ujetništvu, ker pa je problematično z vidika dobrega počutja živali. Kljub temu je študij o aktivnosti mačk v povezavi z naravnimi cikli (dan-noč, luna, sezona) malo. Cilj naše raziskave je bil proučiti njihove dnevno-nočne, lunarne in sezonske ritme. Zbiranje podatkov je bilo opravljeno na podlagi video analize v obdobju enega leta na izbranem koridorju (zaplata grmičevja v kmetijski krajini). Najvišja aktivnost domačih mačk je bila zabeležena ponoči ter v zgodnjih jutranjih urah. Pri sezonskih spremembah so bili osebki najpogosteje opaženi poleti in pomladi. Pri proučevanju lunarnega cikla smo ugotovili, da sam po sebi nima vpliva na prostoživeče domače mačke, je pa njihova aktivnost sezonsko povezana z lunarnimi cikli. Pomen raziskave je bil doseči višjo stopnjo razumevanja domačih mačk in njihove aktivnosti, kar je lahko v pomoč tudi pri razumevanju njihovega vpliva na divjo favno ter z razumevanjem dnevno-nočnega, lunarnega in sezonskega ritma domačih mačk nam je lahko v pomoč pri oblikovanju optimalnih strategij za zagotavljanje njihovega dobrega počutja in minimaliziranje njihovega vpliva na prostoživečo favno.
Ključne besede: domače mačke, kronobiologija, dnevno-nočni cikel, lunarni cikel, sezonski cikel, plenjenje
Objavljeno v DKUM: 10.10.2022; Ogledov: 84; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

5.
Vpliv telesne mase in spola na sesno obnašanje pujskov v času laktacije : magistrsko delo
Martina Dobaj Gomboc, 2022, magistrsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil proučiti sesno obnašanje pujskov v času laktacije glede na telesno maso in spol. V raziskavo je bilo vključenih 14 gnezd s skupno 158 pujski (85 pujskov moškega in 73 pujskov ženskega spola, velikost gnezd 6–15 pujskov, Me = 10,5). Sesno obnašanje, ki smo ga določili kot sesni položaj (izbrani sesek) in stabilnost sesnega reda, smo spremljali za 8 obdobij: do 1. dneva, 2.–4., 5.–7., 8.–11., 12.–15., 16.–20., 21.–25. in 26.–32. dneva starosti pujskov. V teh obdobjih so bili pujski tudi stehtani. Za namen analize sesnega obnašanja smo mamalni kompleks razdelili na tri področja: sprednji (1. in 2. sesni par), srednji (3.–5. sesni par) in zadnji del (6.–8. sesni par). Neodvisno od proučevanih dejavnikov smo potrdili, da i) največ pujskov sesa na srednjih sesnih parih, sledijo sprednji in nato zadnji sesni pari (47 %, 31 %, 22 %); in ii) stabilnost sesnega reda prva dva tedna narašča, nato pa ostane do konca laktacije konstantna. Spol pujskov ne vpliva na stabilnost sesanja, ima pa vpliv na sesni položaj. Pujski moškega spola v enakem odstotku sesajo na sprednjih in zadnjih sesnih parih, pujski ženskega spola pa značilno več na sprednjih v primerjavi z zadnjimi sesnimi pari. V raziskavi smo potrdili vpliv relativne telesne mase na sesni položaj in stabilnost sesanja. Telesna masa od sprednjih proti zadnjim sesnim parom pada. Težji pujski redko sesajo na zadnjih sesnih parih, kar se je izkazalo med celotno laktacijo, ter prej vzpostavijo stabilen sesni red.
Ključne besede: sesni pujski, telesna masa, spol, sesno obnašanje
Objavljeno v DKUM: 08.08.2022; Ogledov: 204; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

6.
Raziskave vedenjskega odziva koz na človeka - projekt "ManyGoats"; pregled literature in študija primera
Tjaša Pangerl, 2022, magistrsko delo

Opis: Koze so čedalje pomembnejša rejna vrsta živali in kljub temu da je raziskav, ki temeljijo na preučevanju obnašanja rejnih živali vedno več, rezultati velikokrat niso prenosljivi. Zaradi problematike ponovljivosti študij in prenosu dognanj v širši kontekst, so se začele sprožati iniciative raziskovalcev o izvajanju istovrstnih raziskav in metodologij na več mestih in v več ponovitvah, kot sta ManyDogs in ManyBirds in kakršen bo tudi novonastajajoč mednarodni konzorcij raziskovalcev s področja obnašanja domačih živali ManyGoats, katerega ustanovna članica je tudi UM FKBV. Cilj iniciative je izboljšati vrednost in težo rezultatov z izvajanjem identičnih eksperimentalnih protokolov, v različnih oblikah rej po vsem svetu in spodbujati večjo učinkovitost raziskav s pomočjo omrežja, na katerem bomo delili svoje znanje. Iniciativa bo delovala na podlagi načel odprte znanosti, kar pomeni, da bo delo pregledno, vključujoče in lahko dostopno. V delu bomo predstavili prvi pilotni protokol »ManyGoats1«, pri katerem bomo testirali razdaljo umika. Izdelali smo še dva dodatna protokola »ManyGoats2«, test z izolacijo in »ManyGoats3«, izvedbo poskusa z govorom, namenjenim dojenčkom in družnim živalim. Ključna naloga konzorcija bo ponovitev oz. uporaba istih metodoloških pristopov pri proučevanju interakcije koz s človekom s strani raziskovalcev vključenih v to mrežo – torej na/v drugih živalih/pasmah, geografskih območjih, načinih reje, mikrookoljih ipd. Z usklajevanjem raziskovalnih pristopov na več lokacijah po vsem svetu bo mogoče sistematično izkoristiti razlike med lokacijami, kar izboljša robustnost rezultatov in njihovo prenosljivost, kar je ključnega pomena za optimizacijo rej in zagotavljanje visokih standardov dobrega počutja živali. 
Ključne besede: koze, udomačitev, pregled literature
Objavljeno v DKUM: 27.07.2022; Ogledov: 186; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (715,79 KB)

7.
Analiza trga z divjačinskim mesom: od lovca do potrošnika : magistrsko delo
Sergeja Križaj, 2021, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrskega dela smo proučevali odnos potrošnikov do divjačinskega mesa (DM) ter njihovo seznanjenost z delovanjem lovskih društev (LD) in z ukrepi prehranske varnosti pri upravljanju z DM. Nadalje nas je zanimala ocena potrošnikov in lovcev o prisotnosti in obsegu krivolova v Sloveniji in trženja nezakonito pridobljenega DM. Podatke za raziskavo smo pridobili s pomočjo dveh ločenih anket, ki smo jih razširili med potrošnike (n=402) in lovce (n=216). Za nadaljnje analize smo potrošnike razdelili glede na to, ali so DM že uživali ali ne (DM-DA in DM-NE). Med potrošniki omenjenih skupin smo ugotovili precej razlik glede sprejemljivosti in varnosti DM. Več kot 90 % potrošnikov je sicer DM že poskusilo. Ti potrošniki so tudi nekoliko bolje seznanjeni z delovanjem LD in vzpostavljeno prehransko varnostjo DM. Prav tako smatrajo DM za bolj ali vsaj enako okusno kot meso domačih živali in so zanj pripravljeni odšteti več. Potrošniki DM najpogosteje dobavljajo pri lovcih, kar se sklada s trditvami lovcev, katerih polovica je potrdila, da DM oziroma izdelke iz DM, podarjajo/prodajajo tretji osebi. Večina lovcev DM tudi predeluje. Presenetljivo je, da skoraj 20 % lovcev izdelkom, z vidika prehranske varnosti, ne zaupa popolnoma. Potrošniki in lovci menijo, da je krivolov stalno prisotna praksa; ocena deleža krivolova je s strani potrošnikov sicer višja kot s strani lovcev. Meso, pridobljeno na nezakonit način, ki ni veterinarsko pregledano in tako predstavlja določeno zdravstveno tveganje, se po mnenju lovcev le v manjšem deležu nameni za prodajo, saj se večina porabi za lastne potrebe. Raziskava posredno kaže na vlogo DM kot alternativnega vira hrane, posledično pa je tudi področje pridobivanja, predelave in trgovanja z DM še relativno slabo razvito in poznano, zato bo v prihodnje potrebna še dodatna ureditev področja.
Ključne besede: divjačina, lovstvo, potrošniki, krivolov
Objavljeno v DKUM: 20.12.2021; Ogledov: 399; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (987,23 KB)

8.
Proces nasledstva v družinskih podjetjih
Matej Fekonja Skok, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali proces nasledstva na naslednike v družinskih podjetjih. Osredotočili smo se na slovenska družinska podjetja in raziskali problematiko pri procesu nasledstva. Primerjalno smo raziskali proces nasledstva družinskih podjetij v EU in ZDA. V diplomski nalogi smo predstavili osnovna dejstva v družinskih podjetjih, pojasnili razlike med družinskimi in nedružinskimi podjetji, njihove prednosti in slabosti. V empiričnem delu smo opravili razgovor z izbranim slovenskim družinskim podjetjem. S tem smo preučevali prisotnost načrtovanja prenosa procesa nasledstva na drugo generacijo. Preučili smo probleme, ki so v tem procesu potekali.
Ključne besede: družinsko podjetništvo, problematika nasledstva, proces prenosa nasledstva, družinska ustava
Objavljeno v DKUM: 09.12.2021; Ogledov: 553; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

9.
Nakupno vedenje kupcev v spletnih prodajalnah
Eva Skok, 2021, diplomsko delo

Opis: Nakupi v spletnih prodajalnah predstavljajo eno izmed bolj priljubljenih aktivnosti, ki se odvijajo na spletu. Potrošnikom omogočajo hiter in enostaven nakup, podjetjem pa pomembne finančne prihranke, saj lahko dosežejo velik obseg kupcev s precej nižjimi stroški, kot bi jih zahtevala postavitev fizičnih prodajaln. Kljub možnim tveganjem, s katerimi se kupci soočajo ob nakupovanju na spletu, pa število spletnih kupcev čedalje bolj narašča. V diplomskem delu je obravnavano vedenje kupcev v spletnih prodajalnah ter dejavniki, ki vplivajo na kupčeve nakupne odločitve. Prav tako so podrobneje analizirane stopnje v procesu nakupnega vedenja, ki se začnejo s prepoznavanjem potrebe, čemur sledi iskanje informacij o izdelkih, ki jih posameznik smatra kot potencialne za zadovoljitev potreb. Iskanju informacij sledi vrednotenje alternativ, pri čemer vsak posameznik presoja niz alternativ po lastnih kriterijih. Ovrednotenju sledi nakupna odločitev, sam proces pa se konča z opuščanjem izdelka po njegovi iztrošenosti ali pa kadar preprosto ne zadovoljuje več posameznikovih potreb.
Ključne besede: marketing, spletno nakupovanje, spletne prodajalne, spletni kupci, nakupno vedenje.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2021; Ogledov: 416; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (856,42 KB)

10.
Biološki procesi in napovedovanje neodzivnosti na zaviralce dejavnika tumorske nekroze pri Crohnovi bolezni z integracijo genomskih podatkov
Gregor Jezernik, 2020, doktorska disertacija

Opis: Razvoj bioloških zdravil je pomembno prispeval k možnostim zdravljenja raka in imunsko pogojenih bolezni. Med najpogosteje uporabljenimi biološkimi zdravili so zaviralci dejavnika tumorske nekroze (TNF). Crohnova bolezen je pogosta imunsko pogojena bolezen prebavil, ki se zdravi z zaviralci TNF. Kljub tarčnemu delovanju zaviralcev TNF del bolnikov s Crohnovo boleznijo žal ne doseže dobrega odziva na zaviralce TNF že ob uvedbi terapije ali pa sprva dober odziv na zaviralce TNF s časom izzveni. Neodzivnost na zaviralce TNF predstavlja pomeni izgubo nadzora nad pogosto hudim bolezenskim stanjem bolnika s Crohnovo boleznijo, ki je po nepotrebnem izpostavljen potencialno hudim neželenim stranskim učinkom bioloških zdravil, in tudi precejšnje finančno breme za zdravstveno blagajno. Ti razlogi utemeljujejo potrebo po napovedovanju odziva na biološka zdravila, po možnosti še pred uvedbo zdravljenja. V doktorski disertaciji smo celostno raziskali biološke označevalce odziva na zaviralce dejavnika tumorske nekroze na ravni DNA in RNA ter maščobnih kislin v vzorcih periferne venske krvi skupine slovenskih bolnikov s Crohnovo boleznijo, ki se je zdravila z adalimumabom. Rezultate teh analiz smo uporabili za oblikovanje novih napovednih modelov s pristopi strojnega učenja, t.i. metode podpornih vektorjev. Za namene iskanja vzročnih bioloških procesov, ki pogojujejo neodzivnost na zaviralce dejavnika tumorske nekroze, smo sistematsko preučili gensko ontologijo že objavljenih bioloških označevalcev odziva na zaviralce dejavnika tumorske nekroze v kronični vnetni črevesni bolezni. Za primerjalno analizo genske ontologije smo zbrali tudi biološke označevalce odziva v revmatoidnem artritisu. Ker je neodzivnost pogostejša med pediatričnimi bolniki, smo analizo genske ontologije razširili še na vzročne gene pediatričnih dednih oblik kronične vnetne črevesne bolezni in sindrome s klinično sliko, skladno s kronično vnetno črevesno boleznijo. Dodatno smo tudi poskusili ponoviti že objavljen napovedni model odziva na infliksimab, ki temelji na izražanju petih genov v črevesni sluznici. Rezultati genske ontologije že objavljenih označevalcev kažejo na povezavo med krvnimi lipoproteini in odzivom na zaviralce dejavnika tumorske nekroze pri kronični vnetni črevesni bolezni, kot tudi pri revmatoidnem artritisu. Na osnovi rezultatov genske ontologije pediatričnih dednih oblik kronične vnetne črevesne bolezni lahko sklepamo, da so zelo zgodnje pediatrične oblike z nastopom bolezni pred šestim letom starosti ločena genetska entiteta in je neodzivnost pogojena z drugimi procesi, npr. s primarno imunsko pomanjkljivostjo. Analiza bioloških podatkov na ravni DNA in RNA ter maščobnih kislin ni pokazala biološkega označevalca, ki bi dosegel statistično značilnost, kar odraža tudi analiza napovedne moči s pristopi strojnega učenja. Profili maščobnih kislin nimajo napovedne moči za določevanje odziva na zaviralce dejavnika tumorske nekroze, genomski in transkripromski podatki pa imajo le nizko napovedno moč. Napovedni model na osnovi že objavljenega modela izražanja genov v črevesni sluznici smo uspešno ponovili in prenesli na drugo učinkovino (adalimumab). Na osnovi izražanja štirih genov v vneti in nevneti črevesni sluznici je možno napovedati odziv na zaviralce dejavnika tumorske nekroze s natančnostjo do 100 %. Nato smo še analizirali diagnostično napovedno moč bioloških podatkov s vključitvijo bioloških podatkov zdravih prostovoljcev, ki so že bili na voljo. Napovedni model na osnovi dednega zapisa in profilov maščobnih kislin je z natančnostjo do 100 % ločil med zdravimi prostovoljci in bolniki s Crohnovo boleznijo.
Ključne besede: Crohnova bolezen, genomika, transkriptomika, adalimumab, izid zdravljenja, genska ontologija
Objavljeno v DKUM: 20.01.2021; Ogledov: 775; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (3,69 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici