SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VLOGA IZKUSTVENEGA UČENJA PRI PREMAGOVANJU PREDSODKOV DO ŽIVALI IN STRAHOV PRED NJIMI
Petra Rezec, 2011, diplomsko delo

Opis: Izkustveno učenje razvija drugačen pogled na odnose med učiteljem, delom in življenjem ter na odnose med osebnim in družbenim znanjem. Zagovorniki izkustvenega učenja verjamejo, da se vsako spoznanje (ideja, pojem, teorija ...) preoblikuje ob stiku z osebno izkušnjo. Znanje je potemtakem rezultat te rekonstrukcije. Izkustveno učenje pomaga razvijati lastnosti, ki jih bodo učenci potrebovali v prihodnosti, in sicer: sposobnost prilagajanja novim okoliščinam, osebnostna avtonomija, občutljivost in senzibilnost do samega sebe in drugih, sposobnost komunikacije in sodelovanja, zmožnost celovitega dojemanja, sinteze, sposobnost iznajdljivosti v nepredvidljivih, kompleksih socialnih situacijah. Pri izkustvenem učenju človek ne usvaja ponovno le znanih stvari iz preteklosti, ampak se uči tudi predvidevanja prihodnosti. Namen diplomskega dela je ugotoviti, koliko lahko »resnični« primeri pripomorejo k boljšemu razumevanju in boljšemu odnosu do živali, pojmov, predmetov … Raziskava je pokazala, da učitelj, ki izkustveno učenje prakticira z učenci, lahko pripomore k boljšemu razumevanju in odnosu učencev do žive in nežive okolice. Če se učencem ponudi možnost, da se neposredno seznanijo z neznanim, bodo to v večini primerov tudi storili in s tem naredili korak naprej. Žive živali v razredu, v našem primeru navadna krastača in navadni močerad, lahko izboljšajo odnos otrok do živali, z neposrednim stikom pa se odpravljajo predsodki in tudi strah pred njimi.
Ključne besede: učenci, razredna stopnja, izkustveno učenje, predsodki do živali, strah pred živalmi
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 1289; Prenosov: 211
.pdf Polno besedilo (4,32 MB)

2.
Delovne nesreče-preprečevanje in raziskovanje
Matic Rezec, 2012, diplomsko delo

Opis: Na delovnem mestu je vsak delavec izpostavljen nezgodam. Čeprav so nekatera delovna mesta manj rizična, se lahko nezgoda pripeti. Lahko se spotaknemo ob predpražnik, pademo po stopnicah, urežemo s papirjem ipd. Zakon o delovnih razmerjih daje pravico delavcu, da uveljavlja odškodnino. Delodajalec je dolžan prijaviti vsako nezgodo Inšpektoratu RS za delo, s posebnim obrazcem ER-8 (prijava nezgode pri delu). Nezgodam se žal ne moremo izogniti, lahko pa jim posvetimo več pozornosti in jih vsaj nekaj odpravimo ali omilimo. Po predstavitvi uvodnega dela diplomske naloge se v drugem poglavju najprej seznanimo, kaj pomeni nezgoda pri delu, opredelimo poškodbe pri delu, kakšna je težavnost poškodb, kateri so faktorji za nastanek poškodb, varnost in zdravje pri delu in kakšne so obveznosti delodajalca in delavca. V tretjem poglavju je opisano zavarovanje zaposlenih pri poškodbah na delu, kakšne pogoje nudijo zavarovalnice in statistika nezgod pri delu. V četrtem poglavju se posvetimo raziskovanju poškodb pri delu, kako potekajo prijave in obravnave, kateri organi preiskujejo nezgode pri delu in kako analiziramo nezgode. Vzroki delovnih nezgod so zelo pomembni, zato v petem poglavju predstavimo človeške vzročne faktorje in materialne vzročne faktorje. Največji poudarek pa posvetimo raziskavi nezgod pri delu, ki se nahaja v šestem poglavju, in analizi podatkov, ki se nahaja v sedmem poglavju, v katerem je razprava o ugotovitvah, po katerih smo lahko podali predloge za preprečevanje nezgod pri delu. V osmem poglavju pa smo v zaključku strnili vse misli, ki so se skozi diplomsko porajale.
Ključne besede: nezgoda, delo, poškodba, delodajalec, delavec, delovno mesto
Objavljeno: 01.11.2012; Ogledov: 1360; Prenosov: 115
.pdf Polno besedilo (1,09 MB)

3.
ZAZNAVANJE NENAVADNIH DOGODKOV S POMOČJO KAMERE PRIKLJUČENE NA USMERJEVALNIK
Jernej Rezec, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali z razvojem preprostega programskega sistema za zaznavo gibanja na osnovi računalniškega vida, ki se izvaja na usmerjevalniku. Sistem sestoji iz usmerjevalnika, na katerem je naložen operacijski sistem OpenWrt, spletne kamere in treh različnih računalniških algoritmov. Za zaznavanje gibanja smo implementirali naslednje tri algoritme, in sicer algoritem slika razlik, algoritem modeliranje ozadja in algoritem akumulirana slika razlik. Razvite algoritme smo pod istimi pogoji (tj. ob istem številu zajetih slik in isti sceni) preizkusili tako na osebnem računalniku, kakor tudi na usmerjevalniku. Rezultati so pokazali, da se zaradi svoje preprostosti najhitreje izvede algoritem slika razlik. Ugotovili pa smo tudi, da zaznavanje gibanja s tem algoritmom ni tako zanesljivo kot pri ostalih dveh algoritmih, ki sicer obdelata manjše število slik na sekundo. S pomočjo algoritma slika razlik lahko v povprečju obdelamo 34 slik na sekundo, z najpočasnejšim algoritmom, tj. algoritem modeliranje ozadja, pa obdelamo 9 slik na sekundo, pri čemer smo uporabili usmerjevalnik ASUS WL-500G V1.
Ključne besede: usmerjevalnik, kamera, OpenWrt, programski jezik C, računalniki vid, zaznavanje gibanja, obdelava digitalnih slik
Objavljeno: 22.05.2013; Ogledov: 806; Prenosov: 66
.pdf Polno besedilo (2,17 MB)

4.
Organizacijske vrednote v Termah Olimia
Eva Rezec, 2016, diplomsko delo

Opis: Pravilno izpostavljene vrednote podjetja povezujejo zaposlene in imajo velik pomen pri pridobivanju novih zaposlenih, ki bodo imeli visoke standarde in pozitivne učinke pri nadaljnjem razvoju podjetja. Vsak zaposleni mora najprej dodobra spoznati vrednote organizacije, jih sprejeti in nenehno obnavljati ter nadgrajevati. Če zaposleni ne sprejme vrednote organizacije, to kmalu privede do nezadovoljstva na delovnem mestu, posledično pa delo zaradi tega ni opravljeno dovolj učinkovito. V teoretičnem delu predstavimo vpliv vrednot na delo v organizaciji, v empiričnem delu pa ugotavljamo, kako pomembne so posamezne vrednote za zaposlene v Termah Olimia in kako močno se čutijo povezani z njimi. Ugotovili smo, da je zaposlenim najpomembnejša vrednota zanesljivost, najmanj pomembna pa vrednota ustvarjalnost. Spoznali smo tudi, da se zaposleni z vrednotami čutijo precej povezani.
Ključne besede: Vrednote, organizacijske vrednote, vpliv, zaposleni, organizacija.
Objavljeno: 20.10.2016; Ogledov: 408; Prenosov: 55
.pdf Polno besedilo (564,35 KB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici