Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Upravljanje projektov omogoča načrtovanje, izvedbo, nadzor in zaključevanje projektov znotraj časovnih, proračunskih in kakovostnih omejitev. Izvaja se v različnih sektorjih, vključno z gradbeništvom, informacijskimi tehnologijami, zdravstvom, izobraževanjem, finančnimi storitvami in drugimi. Digitalna tehnologija, kot so specializirana programska oprema, orodja za sodelovanje v realnem času in umetna inteligenca, igra ključno vlogo pri izboljšanju učinkovitosti in preglednosti upravljanja projektov ter spodbuja boljše sodelovanje. Diplomsko delo se osredotoča na raziskovanje vloge umetne inteligence pri upravljanju projektov ter ocenjuje priložnosti in izzive njene uporabe. V teoretičnem delu so predstavljene osnove upravljanja projektov in umetne inteligence, medtem ko se v empiričnem delu osredotočamo na pregled literature in trendov s področja uporabe umetne inteligence pri projektnem upravljanju. Ugotavljamo, da uporaba umetne inteligence pri projektnem upravljanju izboljšuje hitrost odločanja, omogoča hitrejše in učinkovitejše napovedovanje tveganj in prilagajanje načrta projekta v realnem času.
Ključne besede: umetna inteligenca, proces, upravljanje, projekt
Objavljeno v DKUM: 05.07.2024; Ogledov: 144; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,59 MB)

Opis: Uvod: Zaradi pojava pandemije koronavirusne bolezni in posledičnega omejevanja gibanja se je povečalo sedentarno življenje, prav tako se je povečal vnos mastne, kalorične prehrane, ki velja kot tolažilno sredstvo v takšnih situacijah. Namen magistrskega dela je ugotoviti in raziskati posledice pandemije bolezni covid-19 na prehransko stanje ljudi. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja, s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketirali smo 75 ljudi, od tega 50 tistih, ki so preboleli okužbo z virusom SARS-CoV-2 in 25 tistih, ki okužbe niso preboleli. Dobljene podatke smo obdelali s pomočjo programa Microsoft Excel ter IBM SPSS, verzija 28. 0. Hipoteze smo preverjali s pomočjo hi-kvadrat testa in korelacijsko analizo. Rezultati: Ugotovili smo spremembo v vnosu posameznih skupin živil. Zmanjšal se je vnos mesa in mesnih izdelkov (p < 0,019), medtem ko je vnos žitaric, sadja ter zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov, rib, sladkarij, prigrizkov, alkohola, sladkih pijač, vode ostal nespremenjen (p > 0,05). Prav tako se je pogostost večerje tekom pandemije zmanjšala (p = 0,041). Razprava in sklep: Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da se prehransko stanje ljudi med pandemijo covid-19 v SV Sloveniji ni drastično spremenilo. Ugotovili smo, da so ljudje redkeje večerjali, zmanjšal se je vnos mesa, mesnih izdelkov, povečal pa vnos slanih prigrizkov. Poleg tega pa se telesna teža tekom pandemije ni veliko spremenila. Več so na telesni teži pridobili mlajši (18–35 let) v primerjavi z odraslimi, starejšimi od 35 let.
Ključne besede: koronavirusna bolezen, pandemija, prehranski status, telesna teža
Objavljeno v DKUM: 08.12.2023; Ogledov: 516; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,48 MB)

Opis: V nalogi se osredotočamo na iskanje dokazov o pozitivnem vplivu konstruktivne kulture na finančno uspešnost podjetja. Prvo poglavje predstavlja uvod, v drugem poglavju definiramo organizacijsko kulturo, v tretjem pa govorimo o načinih merjenja kulture in treh modelih, ki predstavljajo različne tipe kulture. V četrtem poglavju nato poiščemo povezave med tipi kulture in finančno uspešnostjo podjetij, in sicer preko stresa na delovnem mestu, prilagajanja okolju, zavzetosti in zadovoljstva zaposlenih. V petem poglavju predstavimo, kako je imelo preoblikovanje kulture v podjetju Microsoft pozitiven učinek na finančno uspešnost.
Ključne besede: organizacijska kultura, finančna uspešnost, stres na delovnem mestu, zavzetost zaposlenih, prilagajanje okolju
Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 1152; Prenosov: 98
Celotno besedilo (1,43 MB)

Opis: V letu 2020 so se podjetja soočila s krizo COVID-19, ki je sicer nekoliko drugačna kot pretekle krize. Na kratko smo pregledali pretekle gospodarske krize, vzroke in njihove posledice. V magistrskem delu smo naredili primerjavo med pripravljenostjo podjetij na finančno krizo v letu 2008, ki je prizadela celotno svetovno gospodarstvo, ter pripravljenost na prihajajočo krizo COVID-19 v letu 2020 in v prihajajočih obdobjih. Zanimali so nas predvsem ključni kazalniki, ki jih uporabljamo za ocenjevanje uspešnosti podjetij. Ugotoviti smo želeli tudi vpliv krize na podjetje in kakšne posledice je imela zadnja gospodarska kriza v celotnem obdobju trajanja oziroma do leta 2011, ko je večina držav in podjetij že prišla iz krize. COVID-19 kriza je vsekakor drugačna, kot so bile pretekle. Državne pomoči in čezmerno zadolževanje držav je zaskrbljujoče. Predvsem zaradi ukrepov, ki jih države trenutno še izvajajo, pravih posledic po našem mnenju še ni občutiti. V analizi smo prikazali, da so podjetja v povprečju manj uspešna, kot so bila v letu 2007, torej pred finančno krizo v obdobju 2008–2010, pa vendar so izboljšale likvidnost ter razmerje dolžniško-lastniškega financiranja. Število zaposlenih v opazovanih podjetjih in obdobju vztrajno pada, kar je za stopnjo brezposelnosti vsekakor slab znak. Ugotovili smo tudi, da velikost nima vpliva na uspešnost premagovanja krize, prav tako ne moremo trditi, da uspešnost države, merjena skozi BDP/prebivalca, vpliva na uspešnost podjetja.
Ključne besede: finančna kriza, COVID-19 kriza, uspešnost, dobičkonosnost, proizvajalci aluminija
Objavljeno v DKUM: 02.09.2021; Ogledov: 875; Prenosov: 77
Celotno besedilo (2,88 MB)

Opis: Izhodišča: V zaključnem delu je predstavljena sprejetost oseb z duševno manjrazvitostjo v socialno okolje s strani splošne populacije. Pri duševni manjrazvitosti gre za primanjkljaj intelektualnih sposobnosti, ki ga ni mogoče pozdraviti. Lahko pa duševno manjrazvitim s sprejemanjem in vključevanjem v socialno okolje omogočimo lepše, bolj polno in kakovostno življenje. Raziskovalne metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno oziroma opisno metodo dela. Raziskavo, ki temelji na kvantitativnem pristopu, smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 100 ljudi, starejših od 20 let. Ugotavljali smo, v kolikšni meri so osebe z duševno manjrazvitostjo sprejete v vsakodnevno socialno okolje. Rezultati: Analiza raziskave je pokazala, da ljudje gledajo na duševno manjrazvite kot na enakovredne posameznike in se jih ob srečanju ne bojijo. Anketirani so mnenja, da je v Sloveniji še vedno premalo poskrbljeno za duševno manjrazvite in da bi se na tem področju dalo še marsikaj spremeniti. Razprava in sklep: Osebe z duševno manjrazvitostjo predstavljajo majhen delež populacije, zato so postavljene bolj v ozadje kot ostale osebe z duševnimi motnjami. Kljub temu se okolica odziva na osebe z duševno manjrazvitostjo vedno bolj odprto. Vedno več ljudi nanje gleda kot na enakovredne posameznike, ki imajo pravico do samostojnega odločanja. Še vedno pa se o tej bolezni premalo informira, zato je treba ljudi še bolj ozaveščati, da izgubijo neprijeten občutek pred drugačnostjo in jo sprejmejo.
Ključne besede: mentalna retardacija, integracija, skupnost, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 07.10.2020; Ogledov: 801; Prenosov: 90
Celotno besedilo (579,60 KB)