1. Cruise port performance evaluation in the context of port authority : an MCDA approachVivien Lorenčič, Elen Twrdy, Marjan Lep, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: When it comes to analyzing cruise port performance, port operators have a challenging
task because there are no widely accepted or well-known procedures for evaluating cruise port
performance. Any performance measures used by port authorities are rough and only offer an
approximation of the terminal’s operational performance. Therefore, the purpose of this article
is to present a multi-criteria assessment model to assist port authorities in evaluating cruise port
performance from a multidisciplinary perspective. We investigated the compatibility and utility of
combining the AHP and TOPSIS methods in a proposed MCDA model for assessing cruise port
performance. The AHP method was used to provide the weights of port performance indicators, and
the TOPSIS method was used to assess the port performance and to create a rank list of ports. A case
study involving four Mediterranean cruise ports, Barcelona, Piraeus, Civitavecchia, and Marseille,
was used to show the model’s application. The case study results reveal that the safety–environmental
aspect is the most important aspect in assessing cruise port performance. We compared the proposed
model to a state-of-the-art paper and discovered that our model can successfully cope with various
multi-criteria models for port performance assessment.
Ključne besede: cruise ports, port performance, Mediterranean
Objavljeno v DKUM: 14.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (1,49 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Primerjava in analiza seznanjenosti laične in strokovne javnosti s probiotikiDomen Lorenčič, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Kljub številnim koristnim učinkom probiotikov je poznavanje probiotikov in njihova uporabnost še vedno šibka med laično in strokovno populacijo. Njihova uporaba se v svetu povečuje, zato je pomembno, da so zdravstveni delavci seznanjeni o uporabi in učinkih probiotikov, saj bodo le na ta način laični javnosti lahko podali koristne informacije. Namen našega zaključnega dela je bilo predstaviti probiotike in seznanjenost s probiotiki med laično in strokovno javnostjo.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Izvedli smo pregled literature na našo raziskovalno temo. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih bazah SAGE Journals, ScienceDirect in Wiley Online Library ter Google Učenjak. Identificirane raziskave smo predstavili v evalvacijski tabeli. Raziskave smo razvrstili po hierarhiji dokazov.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 20 raziskav s skupnim vzorcem 13.071 (n = 7551 laične javnosti; n = 5520 strokovne javnosti). Ugotovili smo, da je znanje o probiotikih med laično javnostjo v povprečju slaba. Večino informacij pridobijo od bližjih prijateljev (5/20; 25 %) ali socialnih omrežij (7/20; 35 %).
Razprava in zaključek: Pomembno je, da imajo zdravstveni delavci znanje o probiotikih, katero lahko nato prenašajo na laično javnost. Znanje o znanstvenih dokazanih koristi probiotikov pa je še vedno slaba, še posebej pri medicinskih sestrah. To bi lahko izboljšali z izvajanjem ciljev učnih programov in dodatnimi izobraževanji na vseh nivojih zdravstvene oskrbe.
Ključne besede: znanje, prehranski dodatek, pacienti, zdravstveni delavci
Objavljeno v DKUM: 19.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 49
Celotno besedilo (900,83 KB) |
3. Macroprudential policy versus other economic policiesEva Lorenčič, Mejra Festić, 2021, pregledni znanstveni članek Opis: After the global financial crisis of 2007, macroprudential policy instruments have gained in recognition as a crucial tool for enhancing financial stability. Monetary policy, fiscal policy, and microprudential policy operate with a different toolkit and focus on achieving goals other than the stability of the financial system as a whole. In ligh of this, a fourth policy – namely macroprudential policy – is required to mitigate and prevent shocks that could destabilize the financial system as a whole and compromise financial stability. The aim of this paper is to contrast macroprudential policy with other economic policies and explain why other economic policies are unable to attain financial stability, which in turn justifies the need for a separate macroprudential policy, the ultimate goal whereof is precisely financial stability of the financial system as a whole. Our research results based on the descriptive research method indicate that, in order to prevent future financial crises, it is indispensable to combine both the microprudential and the macroprudential approach to financial stability. This is because the causes of the crises are often such that they cannot be prevented or mitigated by relying only on microprudential or only on macroprudential policy instruments.
Ključne besede: macroprudential policy, monetary policy, microprudential policy, financial stability
Objavljeno v DKUM: 30.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (743,12 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. The impact of seven macroprudential policy instruments on financial stability in six euro area economiesEva Lorenčič, Mejra Festić, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: The aim of this paper is to investigate whether macroprudential policy instruments can influence the credit growth rate and hence financial stability. We use a fixed effects panel regression model to test the following hypothesis for six euro area economies (Austria, Finland, Germany, Italy, Netherlands and Spain) during time span 2010 Q3 to 2018 Q4: “Macroprudential policy instruments (degree of maturity mismatch; interbank loans as a percentage of total loans; leverage ratio; non-deposit funding as a percentage of total funding; loan-to-value ratio; loan-to-deposit ratio; solvency ratio) enhance financial stability, as measured by credit growth”. Our empirical results suggest that the degree of maturity mismatch, non-deposit funding as a percentage of total funding, loan-to-value ratio and loan-to-deposit ratio exhibit the predicted impact on the credit growth rate and therefore on financial stability. On the other hand, interbank loans as a percentage of total loans, leverage ratio, and solvency ratio do not exhibit the expected impact on the response variable. Since only four regressors (out of seven) have the signs predicted by our hypothesis, we can only partly confirm it.
Ključne besede: macroprudential policy, macroprudential instruments, systemic risk, financial stability
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (675,96 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Modeliranje podnebne ustreznosti za gojenje oljk (Olea europaea) na vzhodnem Jadranu (Slovenija, Hrvaška)Iztok Lorenčič, Mitja Kaligarič, Daša Donša, Jaša Veno Grujić, Danijel Ivajnšič, 2022, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Pridelava oljk je ranljiv kmetijski sistem, primeren za študije vpliva podnebnih sprememb zaradi dolge življenjske dobe oljčnega drevesa, njegove občutljivosti na sušo in visoke temperature ter vse večje vloge oljčnih nasadov v gospodarstvu sredozemskih območij. S pomočjo prostorske analize smo ugotavljali, kakšna je podnebna ustreznost za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem. Ocenjujemo vpliv bioklimatskih spremenljivk na razširjenost oljčnikov na tem območju, vrednotimo prihodnje podnebne pogoje za gojenje oljk, zaznavamo variabilnost modelnih podnebnih napovedi na primeru oljčnikov in identificiramo prihodnja ustrezna in neustrezna območja za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem. Obravnavana podnebna scenarija RCP4.5 in RCP8.5, v primeru oljke, kažeta različen razvoj ustreznih površin za gojenje na raziskovanem območju. Model Mahalanobisove tipičnosti (MT) napoveduje krčenje ustreznih pogojev v severnem predelu območja. Model Podnebne ustreznosti pridelka (CCS) pa kaže največje razlike v podnebni ustreznosti za gojenje oljk na območju Dalmacije, kjer bo lahko v prihodnosti več ustreznih površin tudi v notranjosti celine. Dolgoročne podnebne napovedi so lahko na lokalnem nivoju dokaj nezanesljive. Za natančnejše napovedi ustreznih pogojev za gojenje oljke bi bile potrebne bolj poglobljene analize na regionalni ravni. Prav gotovo bo oljkam v prihodnosti ustrezalo toplejše ozračje, vendar je problematika večplastna.
Ključne besede: emisijski scenariji, modeli razširjenosti vrst, podnebna ustreznost, prostorske analize, bioklimatske spremenljivke
Objavljeno v DKUM: 03.06.2024; Ogledov: 151; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,69 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Aplikacija modela gravitacije na države G7Eva Lorenčič, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku uporabimo model gravitacije za razumevanje determinant izvoznih tokov iz držav G7 v 161 partnerskih držav. V teoretičnem delu predstavimo teoretično podlago modela in ugotovimo, da je model možno povezati z različnimi teorijami mednarodne menjave. V empiričnem delu z metodo najmanjših kvadratov testiramo deset ekonometričnih modelov. Osnovni model gravitacije, ki zunanjetrgovinske tokove pojasnjuje z BDP dveh držav in zračne razdalje med njunima glavnima mestoma, razširimo z vključitvijo petih opisnih spremenljivk, spremenljivke oddaljenosti in absolutne razlike v BDP na prebivalca, s katero testiramo veljavnost Linderjeve hipoteze nasproti veljavnosti napovedi H-O modela. Rezultati modelov so skladni z obstoječimi empiričnimi študijami in teoretičnimi napovedmi.
Ključne besede: mednarodna trgovina, izvoz, ekonometrija, modeli
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 588; Prenosov: 0 |
7. The impact of macroprudential policy on credit growth in nine euro area economiesEva Lorenčič, Robert Volčjak, Mejra Festić, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: In this paper, we investigate the impact of macroprudential policy measures
(bundled together into a macroprudential policy index, MPI) on the nonfinancial corporate sector credit and household credit growth using a one-step
system GMM empirical research method. The goal of our paper is to test
whether contractionary macroprudential policy stymies credit growth rate
and whether expansionary macroprudential policy spurs credit growth rate
in selected Euro Area economies (Austria, Belgium, Finland, Germany, Ireland,
Italy, Netherlands, Slovenia, and Spain) over the period 2008Q4–2018Q4. We
test two hypotheses: H1: The tightening of macroprudential policy measures
reduces the non-financial corporate sector credit growth rate, and H2: The
tightening of macroprudential policy measures reduces the growth rate of
household credit. Based on our empirical results, we can confirm the first
hypothesis. In contrast, the second hypothesis can be neither confirmed
nor rejected since the explanatory variable of interest (MPI) is statistically
insignificant in the second model.
Ključne besede: macroprudential policy, systemic risk, financial stability, dynamic panel data, one-step system GMM
Objavljeno v DKUM: 05.09.2023; Ogledov: 299; Prenosov: 12
 Povezava na datoteko |
8. Metode za prepoznavo srčnega zastoja v dispečerski službi zdravstvaMelita Lorenčič, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Srčni zastoj je nujno zdravstveno stanje, ki zahteva hitro in nujno ukrepanje. Hitro in natančno prepoznavanje srčnega zastoja z uporabo metod za prepoznavo srčnega zastoja je prvi korak za povečanje stopnje oživljanja navzočih in posledično možnosti preživetja. Namen pregleda literature je bil ugotoviti, katere metode se za prepoznavo srčnega zastoja uporabljajo v dispečerski službi zdravstva pri tistih pacientih, ki so utrpeli zastoj srca.
Metode: Za pregled znanstvene literature smo uporabili mednarodne baze: PubMed, CHINAL, Cochrane Library in ScienceDirect. Uporabili smo opisno metodo dela, metodo analize, komparacije in metodo sinteze. V hierarhiji dokazov smo ocenili moč dokazov iz zbranih raziskav. S preglednico smo prikazali rezultate analize in sinteze znanstvene literature.
Rezultati: Od 32-ih zadetkov smo jih v pregled vključili pet. Uporaba metod za odločanje v dispečerski službi zdravstva precej vpliva na prepoznavo nastalih zunajbolnišničnih srčnih zastojev in s tem podajanjem navodil za oživljanje.
Razprava in zaključek: Uporaba dobre in učinkovite metode za prepoznavo zunajbolnišničnega srčnega zastoja je ključnega pomena za dobro povezano verigo preživetja in posledično višjo stopnjo preživetja. Z uporabo metod za odločanje pri nastalem zunajbolnišničnem srčnem zastoju ga zdravstveni dispečer prepozna in začne s podajanjem navodil za oživljanje, s čimer povečuje stopnjo možnosti preživetja.
Ključne besede: dispečer, srčni zastoj, kardiopulmonalno oživljanje, metode odločanja, nujna medicinska pomoč
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 513; Prenosov: 90
Celotno besedilo (846,50 KB) |
9. |
10. Rdeča armada in osvoboditev prekmurja leta 1945: kolektivna memorija lokalnega prebivalstva : magistrsko deloDarjan Lorenčič, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga se ukvarja s prihodom Rdeče armade v Prekmurje in osvoboditvijo pokrajine leta 1945. Metodološko se naloga naslanja na analizo zbranih ustnih pričevanj posameznikov, ki vzdržujejo kolektivno memorijo na prihod rdečearmejcev, in so ali sami doživeli ta prelomni dogodek ali pa so povzeli pričevanja svojcev. Pričevanja so obenem komparativno analizirana s podatki, ki jih dobimo v arhivskih, časopisnih in drugih virih ter v najbolj relevantni literaturi. Ponujajo nam originalni vpogled v dojemanje takratnih dogodkov iz perspektive lokalnega prebivalstva. Pri priklicevanju preteklih dogodkov v spomin odigra ključno vlogo kolektivna memorija, zato je v uvodnem delu pojasnjen koncept le-te, kar je bistveno za razumevanje delovanja spomina v odnosu do kolektivnega. Naloga je nato razdeljena na dva glavna dela: v prvem je nanizana naracija dogodkov, ki so sledili do osvoboditve, s poudarkom na vojaških operacijah Rdeče armade, ki so prikazane tudi s pomočjo vojaških zemljevidov; medtem ko drugi del temelji na pričevanjih in zajema dogodke od prihoda rdečearmejcev do utrditve nove jugoslovanske oblasti po vojni.
Ključne besede: Prekmurje, osvoboditev 1945, Rdeča armada, druga svetovna vojna, pričevanja, kolektivna memorija.
Objavljeno v DKUM: 03.08.2022; Ogledov: 1255; Prenosov: 285
Celotno besedilo (9,91 MB) |
