| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pregledovalnik modela CIM elektroenergetskega omrežja na osnovi tehnologij semantičnega spleta
Miha Lenko, 2019, diplomsko delo

Opis: V sodelovanju z Elektroinštitutom Milan Vidmar smo izdelali namizno aplikacijo za pregledovanje modelov CIM elektroenergetskih omrežij s pomočjo drevesnih seznamov in zemljevidom OpenStreetMap. Znotraj aplikacije smo izdelali tudi vmesnik za pretvorbo med modelom CIM in podatkovnim modelom, ki ga uporabljajo na EIMV. Prvi del diplomskega dela je namenjen predstavitvi tehnologij semantičnega spleta, ki služijo kot temelj za standardiziran metamodel elektroenergetskih omrežij CIM, in drugi del predstavitvi izdelave namizne aplikacije ter dela z uporabljenimi orodji in knjižnicami.
Ključne besede: elektroenergetsko omrežje, triplestore podatkovne baze, semantični splet
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 428; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (4,79 MB)

2.
Deinstitucionalizacija osebnostne oskrbe starostnikov
Eva Lenko, 2016, magistrsko delo

Opis: Staranje prebivalstva in s tem deleža starostnikov zahteva spremembe tudi na področju osebnostne oskrbe starostnikov. Kljub izrazito institucionalni usmerjenosti, je potrebno v smislu zagotavljanja pravice do neodvisnega in samostojnega življenja v starosti pričeti z uvedbo postopka deinstitucionalizacije, kot posledice ki jo predvideva dolgotrajna oskrba. Dolgotrajna oskrba mora združevati splošno dostopnost podpornih storitev uporabnikom, visoko stopnjo njihove kakovosti in dolgoročno finančno vzdržnost. Starostnikom je potrebno ponuditi čim širši nabor podpornih storitev, ki jim bodo pod finančno dostopnimi pogoji omogočale življenje v domačem okolju in s tem kasnejšo institucionalizacijo. V ospredje je potrebno postaviti starostnika, njegove potrebe in spoštovanje njegove volje in ga obravnavati kot enakopravnega člana naše družbe. Z deninstitucionalizacijo osebnostne oskrbe starostnikov bi starostnikom omogočili možnost, da se svobodno odločajo kje bodo koristil podporne storitve doma ali v instituciji. Kljub vsemu pa jim je potrebno zagotoviti nemoteno zdravstveno in socialno oskrbo, dostopno pod enakimi pogoji, možnost izbire med formalno in neformalno oskrbo, možnost namestitve v stanovanjske skupine, pri čemer pa ne sme priti do kršitev pravic do zdravstvene oskrbe in zmanjšanja kvalitete življenja starostnika. Celoten postopek bo spremljala celovita preobrazba, kamor se bodo morali poleg starostnikov vključevati tudi svojci, lokalna skupnost, izvajalci socialnovarstvenih storitev, izvajalci zdravstvenih storitev, prostovoljci, formalni in neformalni oskrbovalci, društva in drugi podporniki. Deinstitucionalizacija pomeni spremeniti pogled na staranje in starostnika. To pa ne pomeni, da institucij ne potrebujemo več. Institucije bodo še vedno imele pomembno vlogo pri izvajanju socialnovarstvenih in zdravstvenih storitev za starostnike v tistih primerih, ko starostnik iz zdravstvenih, socialnih ali iz drugih razlogov ne bomo mogel ostati v domačem okolju, upoštevajoč starostnikove subjektivne in objektivne okoliščine. Deinstitucionalizacija bo doprinesla k preoblikovanju obstoječih institucij, kljub vsemu pa bo za institucijo pomenila uresničitev temeljnega koncepta pri zagotavljanju osebnostne avtonomije starostnika pri izbiri namestitve s čimer pa se zagotavlja pravica do kakovostne, primerne in varne oskrbe starostnika. Deinstitucionalizacija bo zagotavljala proces vzporednega razvoja raznovrstnih podpornih storitev, ki bodo dosegljive vsem uporabnikom s tem pa dolgoročno zmanjšala število institucionalnih namestitev.
Ključne besede: starostnik, deinstitucionalizacija, institucija, osebnostna oskrba, dolgotrajna oskrba, kakovostna oskrba, primerna in varna oskrba, formalna in neformalna oskrba, podporne storitve, socialnovarstvene storitve, zdravstvene storitve.
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 1191; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

3.
MODEL STRATEGIJE INTERNACIONALIZACIJE PODJETJA VIVAPEN, D.O.O.
Marko Lenko, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava internacionalizacijo kot proces in stanje ali razvojno stopnjo v poslovanju podjetja. Internacionalizacija, opredeljena kot aktivna udeležba v mednarodnem poslovanju oz. sistematično povečanje mednarodne dimenzije poslovanja, je za podjetja z ambicijo dinamične rasti, še posebej slovenska, ki delujejo v majhnem odprtem gospodarstvu, predstavljena kot nujnost. V teoretičnem delu, ki ga obsega drugo poglavje tega dela, so najprej opisani osnovni načini oz. strategije internacionalizacije. Sledi analiza motivov in tveganj zanjo, nato pa so navedene prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti posameznih oblik oz. strategij internacionalizacije. V tretjem poglavju je predstavljeno podjetje Vivapen, d. o. o., kot primer majhnega do srednje velikega internacionaliziranega podjetja. Pregledu dejavnosti in zgodovine tega podjetja sledi analiza procesa njegove internacionalizacije na podlagi teoretičnih izhodišč, predstavljenih v drugem poglavju. Pri tem prepoznamo tri faze internacionalizacije. Ugotavljamo, da v praksi lahko več načinov internacionalizacije soobstaja hkrati ter da so možni hibridni načini internacionalizacije, ki so kombinacija dveh ali več strategij, opisanih med teoretičnimi izhodišči. V primeru obravnavanega podjetja ugotovimo, da je vsaka naslednja faza internacionalizacije vodila v izrazito povečanje prodaje in dobička ter tako internacionalizacijo poslovanja prepoznamo kot enega temeljev uspeha in razvoja podjetja Vivapen, d. o. o.
Ključne besede: internacionalizacija, mednarodno poslovanje, študija primera, Vivapen
Objavljeno: 29.06.2016; Ogledov: 965; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

4.
Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici