Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Pozitivni razvoj mladih je rezultat vzajemnega odnosa med mladostnico_kom (njegovimi oz. njenimi notranji viri) ter zaznano oporo v različnih kontekstih (zunanji viri). Teoretsko disertacija sloni na teoriji pozitivnega razvoja mladih, ki opredeljuje kazalnike pozitivnega razvoja mladih (kompetentnost, samozavest, karakter, skrb in povezanost), ter na teoriji razvojnih virov, ki poudarja vlogo zunanjih (podpora, opolnomočenje, meje, pričakovanja) in notranjih virov (zavezanost učenju, pozitivne vrednote, pozitivna identiteta). Cilji doktorske disertacije so bili preučiti razvojne poti razvojnih virov in kazalnikov pozitivnega razvoja mladih glede na spol in izobraževalno raven ter prvič v mednarodnem okolju raziskati vzdolžno povezavo med njimi, identificirati homogene skupine mladih glede na kazalnike pozitivnega razvoja in razlike med njimi v izvajanju ter doživljanju medvrstniškega nasilja ter razviti in preizkusiti intervencijo za spodbujanje pozitivnega razvoja mladih ter oceniti njen učinek na kazalnike pozitivnega razvoja in pojavnost medvrstniškega nasilja. Doktorska disertacija zajema tri raziskave, pri čemer sta prvi dve potekali vzdolžno, tretja pa eksperimentalno. Vzorec vključuje učence_ke devetih razredov osnovnih šol in dijake_inje prvega letnika srednjih šol. Rezultati prve raziskave so pokazali upad ali stabilnost razvojnih virov in kazalnikov pozitivnega razvoja med šolskim letom ter pomembne učinke spola in izobraževalne ravni. Odnos med razvojnimi viri in kazalniki pozitivnega razvoja mladih je bil pozitiven, vendar so predvsem mladi z višjimi zunanjimi viri poročali o višjih kazalnikih pozitivnega razvoja mladih. Druga raziskava je prepoznala štiri različne profile glede na kazalnike pozitivnega razvoja od začetka do sredine šolskega leta: Višji pozitivni razvoj mladih, Karakter-skrb, Kompetentnost-samozavest in Nižji pozitivni razvoj mladih. Skozi šolsko leto sta bila glede na članstvo in povprečne vrednosti kazalnikov pozitivnega razvoja mladih stabilna le profila Višji pozitivni razvoj mladih in Karakter-skrb. Profil Višji pozitivni razvoj mladih je bil v najmanjši meri vključen v medvrstniško nasilje, profil Karakter-skrb je večinoma doživljal nasilje, profil Kompetentnost-samozavest je večinoma izvajal nasilje, medtem ko je profil Nižji pozitivni razvoj mladih enkrat poročal o višjem izvajanju nasilja, drugič pa o doživljanju nasilja. V tretji raziskavi se je pokazal pomemben učinek pri določenih skupinah dijakov_inj 1. letnikov, predvsem pri gimnazijskem in poklicnem izobraževanju, kjer so v primerjavi s kontrolno skupino poročali o višji povezanosti. Na ravni posameznic_kov so: dijaki_nje strokovnega in poklicnega izobraževanja po intervenciji poročali o upadu samozavesti; dijaki_nje gimnazijskega izobraževanja so po intervenciji poročali o manj pogostem izvajanju in doživljanju posameznih oblik nasilja; dijaki_nje nižjega poklicnega izobraževanja pa so po intervenciji poročali o več izvajanja spletnega nasilja. Pri eksperimentalni skupini gimnazijskega izobraževanja je v primerjavi s kontrolno skupino prišlo do upada izvajanja odnosnega nasilja. Pri eksperimentalni skupini poklicnega izobraževanja pa se je v primerjavi s kontrolno skupino zvišalo izvajanje in doživljanje odnosnega nasilja. Ugotovitve raziskav dajejo vpogled v kompleksnost dinamike vzajemnega odnosa med mladostnikom_co in konteksti v obdobju izrazitih kontekstualnih vplivov, pri čemer odstirajo predvsem vlogo podpore različnih mikrosistemov pri spodbujanju pozitivnega razvoja mladih in preprečevanju medvrstniškega nasilja ter viktimizacije.
Ključne besede: pozitivni razvoj mladih, razvojni viri, kazalniki pozitivnega razvoja mladih, medvrstniško nasilje, medvrstniška viktimizacija, obdobje prehoda iz osnovne v srednjo šolo, kontekstualizirana intervencija
Objavljeno v DKUM: 26.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (4,67 MB)

Opis: The aim of the study was to examine school belongingness and family support as predictors of bullying behavior and victimization, and the moderating role of students’ gender and immigrant background in a large representative sample of Slovenian adolescents (N = 1925; 42.50% male). The results indicated that school belongingness significantly predicted both bullying and victimization. Family support did not contribute to the incremental validity beyond school belongingness in predicting victimization. Gender was found to moderate the relationship between school belongingness and both bullying outcomes. The relationship between school belongingness and victimization was stronger for students with an immigrant background.
Ključne besede: bullying, victimization, school belongingness, family support, immigrant background, adolescents
Objavljeno v DKUM: 31.05.2024; Ogledov: 165; Prenosov: 16
Celotno besedilo (891,51 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V Sloveniji je od leta 2015 do leta 2018 število mater študentk narastlo za skoraj 3 % (Statistični urad Republike Slovenije, 2015; Evroštudent, 2018) prav tako pa se Slovenija uvršča med prve tri države članice Evropske unije po zaposlenosti mater (Eurostat, 2019). Ker je usklajevanje zahtev različnih vlog lahko stresno, nas je v magistrski nalogi zanimalo, ali obstajajo razlike v stopnji zaznanega stresa med materami študentkami in zaposlenimi materami, ter kako so različne strategije za spoprijemanje s stresom, konflikti vlog med študijem/delom in družino, zaznana socialna podpora ter sistemska podpora povezani s stopnjo zaznanega stresa pri omenjenih skupinah. Zanimalo nas je tudi, ali obstaja razlika med poznavanjem ter koriščenjem obstoječih oblik sistemske podpore, ter kako je slednje povezano s stopnjo zaznanega stresa. V raziskavi je sodelovalo 922 žensk, od tega 819 (88,70 %) zaposlenih mater, 74 (6,80 %) mater študentk in 41 (2,10 %) zaposlenih mater s statusom študenta, ki jih zaradi nizke udeležbe nismo vključili v raziskavo. Poleg demografskih vprašanj so udeleženke izpolnjevale Lestvico zaznanega stresa – PSS, Vprašalnik spoprijemanja s stresom CISS-21, Vprašalnik konflikta med delom in družino – WFCS, Vprašalnik konflikta med študijskim delom, študentskim delom in družinskim življenjem – MWFSC ter večdimenzionalno lestvico socialne podpore (MSPSS). Obe skupini sta poročali o srednji stopnji stresa, v poznavanju in koriščenju oblik sistemske podpore ni bilo razlik. Raba na problem osredotočenih strategij napoveduje nižjo raven stresa, uporaba virov socialne podpore, zaznava konflikta med študijem/delom in družino pa je povezana z zaznano višjo stopnjo stresa. Med koriščenjem sistemske podpore in zaznanim stresom ni bilo povezanosti.
Ključne besede: Stres, strategije spoprijemanja s stresom, konflikt med študijem in družino, konflikt med delom in družino, viri socialne podpore, oblike sistemske podpore, materinstvo
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 854; Prenosov: 128
Celotno besedilo (1,62 MB)

Opis: Kemijske spojine imajo pri človeku številne vplive na molekularne procese in lahko predstavljajo tveganje za zdravje, če njihov vnos presega varne meje. Ukrepi za obvladovanje tveganj so pomembno orodje za zagotavljanje varnosti hrane. Uporabljajo se lahko različni pristopi, namenjeni zmanjšanju izpostavljenosti potrošnikovim onesnaževalom v hrani. Namen magistrskega dela je rangiranje kemičnih substanc v hrani glede na njihovo tveganje za otroke. Podatke smo zbrali na podlagi poročil organizacije EFSA glede toksičnosti posameznih kemijskih substanc in njihovega vnosa s hrano pri otrocih na evropski ravni. Obdelali smo jih s pomočjo programskega orodja Risk Thermometer, ki upošteva parametre toksičnosti, ocenjenega vnosa in resnosti zdravstvenih posledic v primeru bolezni zaradi prevelike izpostavljenosti. Program izračuna faktorje SAMOE (angl. Severity Adjusted Margin of Exposure), ki smo jih grafično prikazali. Rangiranje kemijskih spojin s tem orodjem se razlikuje od rangiranja po tradicionalni metodi MOE (angl. Margin of Exposure), ki upošteva samo razmerje med vnosom in dovoljenim oziroma dopustnim dnevnim vnosom. Od substanc, vključenih v rangiranje, predstavljajo najvišje tveganje za otroke iAs, aflatoksini, akrilamid in MeHg, najnižje pa nitrofurani, BDE-ji in Cr(III). BPA z vnosom preko hrane ne predstavlja tveganja za zdravje otrok. Pričakovano so onesnaževala na lestvici rangirana kot bolj tvegana v primerjavi z aditivi.
Ključne besede: onesnaževala / aditivi / tveganje / Risk Thermometer / rangiranje tveganj
Objavljeno v DKUM: 04.10.2019; Ogledov: 1557; Prenosov: 144
Celotno besedilo (783,64 KB)

Opis: Različni pridelovalni sistemi (PS) so lahko odločilen dejavnik za rast in razvoj poljščin ter njihovo vključevanje v pridelavo. Namen diplomskega dela je analizirati rast in pridelek navadne ajde v različnih pridelovalnih sistemih po nasadu solate, v okviru trajnostnega poskusa, ki je bil izveden leta 2015 na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede. Ajda je bila posejana po sistemu naključnega bloka v štirih ponovitvah, za vsak pridelovalni sistem ter kontrolo. Med seboj smo primerjali biodinamični (BD), konvencionalni (KONV), ekološki (EKO), integrirani (IP) pridelovalni sistem (PS) ter kontrolno obravnavanje (K). Statistično značilno vpliva pridelovalni sistem na število listov desetih rastlin (najmanj v EKO (1,7) ter največ v IP (4,2)), na višino desetih rastlin (najmanj v K (68,67 cm), največ v BD (88,07 cm)), na suho (najmanj v EKO (6,81 g) in največ v BD (21,57 g)) in svežo maso (najmanj v EKO (8,56 g) in največ v BD (27,45 g)) zrnja desetih rastlin in na suho maso celih desetih rastlin (najmanj v EKO (13,12 g) in največ v BD (21,71 g)). Pridelovalni sistem nima statistično značilnega vpliva na število stranskih vej rastlin ter na svežo maso celih desetih rastlin. Tudi na pridelek zrnja (variira od 1,09 do 1,31 kg 10 m2) pri 9 % vlagi pridelovalni sistem statistično ni vplival. Na podlagi rezultatov poskusa lahko sklepamo, da glede na karakteristike ajde za pridelavo uporabimo EKO ali BD PS ter s tem prispevamo k varovanju okolja, saj se količina pridelka glede na PS ne razlikuje.
Ključne besede: ajda / pridelovalni sistem / pridelek
Objavljeno v DKUM: 29.08.2016; Ogledov: 1987; Prenosov: 174
Celotno besedilo (873,01 KB)