1. Stališča študentov razrednega pouka do socialne sprejetosti nadarjenih učencev v osnovni šoliEva Kragolnik, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu opredeljujemo socialno sprejetost nadarjenih učencev elementarne stopnje izobraževanja. Nadarjeni učenci imajo namreč zaradi svojega naziva pogosto težave z okoljem, privede lahko tudi do socialne izoliranosti.
V teoretičnem delu so predstavljene definicije nadarjenosti, odnos med nadarjenostjo in talentiranostjo. V nadaljevanju so predstavljene stopnje prepoznavanja nadarjenih učencev in delo z njimi ter s tem povezana temeljna načela. Sledi opis značilnosti nadarjenih učencev in področja osebnostnih lastnostih te skupine učencev. Podrobneje je predstavljena tudi socialna sprejetost nadarjenih učencev in težave, s katerimi se srečujejo v socialnem okolju. Zatem sledi še opis, kako šolsko okolje vpliva na socialno sprejetost nadarjenih učencev, kako je z njihovo samopodobo in kakšna morata biti svetovanje in podpora za te učence.
Cilj empiričnega dela je raziskati in analizirati stališča študentov razrednega pouka do socialne sprejetosti nadarjenih učencev v osnovni šoli. Osredotočili smo se predvsem na to, ali študentje menijo, da nadarjeni učenci v osnovni šoli med vrstniki zavzemajo dober ali slab sociometrični položaj in ali študentje menijo, da je to odvisno od učenčevega spola – torej, ali študentje menijo, da so nadarjene deklice med vrstniki bolj priljubljene kot dečki ali menijo, da so nadarjeni dečki med vrstniki bolj priljubljeni kot deklice. Zanimalo nas je tudi, ali letnik študija razrednega pouka vpliva na stališča študentov do socialne sprejetosti nadarjenih učencev v osnovni šoli. Za raziskavo smo uporabili dekriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja, v raziskavi pa je sodelovalo 200 študentov od 1. do 4. letnika. V vsakem letniku je bilo anketiranih 50 študentov.
Ugotovili smo, da večina študentov meni, da so nadarjeni učenci v osnovni šoli med vrstniki slabo sprejeti. Ugotovili smo tudi, da večina študentov meni, da spol ne vpliva na socialno sprejetost nadarjenih učencev. Rezultati so prav tako pokazali, da se stališča študentov razrednega pouka do socialne sprejetosti nadarjenih učencev v osnovni šoli delno razlikujejo glede na njihov letnik študija. Do statistično značilnih razlik je prišlo pri 8 trditvah, to so:
- nadarjeni učenci v osnovni šoli so med sošolci slabo sprejeti,
- nadarjeni učenci v osnovni šoli imajo težave pri vključevanju v interakcije s sošolci,
- nadarjeni učenci v osnovni šoli so pogosto izolirani s strani svojih sošolcev,
- nadarjeni učenci v osnovni šoli se pogosto kar sami umaknejo pred sošolci,
- nadarjeni učenci v osnovni šoli lahko občutijo izoliranost tudi s strani svojih bratov/sester,
- kadar so nadarjeni učenci izolirani s strani svojih sošolcev, se lahko zgodi, da za svojo drugačnost začnejo kriviti sebe,
- nadarjene učence v osnovni šoli vrstniki pogosto izolirajo tudi zato, ker jih imajo za posebne ljudi,
- nadarjeni učenci v osnovni šoli so slabše sprejeti med vrstniki kot nenadarjeni.
Ključne besede: Nadarjeni učenci, delo z nadarjenimi učenci, socialna sprejetost nadarjenih učencev, osnovna šola, odkrivanje nadarjenosti.
Objavljeno v DKUM: 21.07.2021; Ogledov: 1380; Prenosov: 141
 Celotno besedilo (1,46 MB) |
2. Anksioznost, stres, samoučinkovitost in socialna opora študentov v povezavi z izkušnjo bivanja v tujiniAnja Kragolnik, 2020, magistrsko delo Opis: Čas študija pomeni za mlade priložnost, da raziščejo svoje potenciale, se razvijejo v učinkovite in kompetentne posameznike, da bodo kos oviram, ki jih čakajo v prihodnosti. Izkušnja bivanja v tujini mladim ponudi, da zapustijo svoje območje varnosti in se odločijo za korak, ki jim pripomore k večji avtonomiji in boljšemu spoznavanju sebe ter svojih kapacitet za spoprijemanje z ovirami.
Namen magistrskega dela je bil raziskati, ali izkušnja bivanja v tujini oziroma njena odsotnost vodi v razlike med študenti v stopnjah stresa, anksioznosti, samoučinkovitosti ter načinov soočanja s stresom in kako se s temi konstrukti povezuje socialna opora. V raziskavo je bilo vključenih 278 udeležencev, od tega 193 žensk (69 %) in 85 moških (31 %), starih med 22 in 27 let. Povprečna starost udeležencev je bila 25 let. 37 % posameznikov je bilo takšnih, ki so v času študija v tujini bivali vsaj šest mesecev.
Rezultati so pokazali, da imajo posamezniki, ki so v času študija bivali v tujini vsaj šest mesecev, nižje stopnje anksioznosti in višje stopnje samoučinkovitosti kot njihovi vrstniki, ki te izkušnje nimajo. Posamezniki teh dveh skupin pa se med seboj ne razlikujejo v stopnji zaznanega stresa. Socialna opora negativno napoveduje stopnjo stresa in anskioznosti, pozitivno pa napoveduje samoučinkovitosti. Posamezniki, ki so v času študija bivali v tujini vsaj šest mesecev, večkrat uporabljajo načine soočanja s stresom, usmerjene na problem, kot tisti, ki te izkušnje nimajo. Prav tako so naši rezultati pokazali, da načini soočanja s stresom, usmerjeni na problem, napovedujejo stopnjo samoučinkovitosti. Z dodatnim preverjanjem smo ugotovili, da med posamezniki, ki imajo izkušnjo bivanja v tujini, ter tistimi, ki je nimajo, ni razlik v stopnji socialne opore. Ugotovili smo tudi, da posamezniki, ki so bivali v tujini vsaj šest mesecev v času študija, v splošnem pogosto uporabljajo načine soočanja s stresom, vezane na izogibanje.
Ključne besede: študenti, izkušnja bivanja v tujini, stres, anskioznost, samoučinkovitost, socialna opora, načini soočanja s stresom.
Objavljeno v DKUM: 18.02.2020; Ogledov: 1314; Prenosov: 281
Celotno besedilo (741,12 KB) |
3. Možnost razvoja turistične ponudbe na osnovi gasilske dediščine v LaškemŠpela Kragolnik, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Čeprav kulturni turizem ne predstavlja primarnega motiva za obisk Laškega, ima to mesto bogato kulturno dediščino, ki močno pridobiva na pomenu. Povsem enako je tudi z dediščino gasilstva. Ta se vključuje v turistično ponudbo le z gasilskimi muzeji in zbirkami, zato želimo ponudbo gasilske dediščine nadgraditi in jo inovativno predstaviti z vsebino, ki bo privlačna za obiskovalce. Prvi del magistrskega dela obsegajo teoretična izhodišča in pregled literature obravnavanega področja, zato smo v njem opredelili pojme kulturne dediščine in njene interpretacije v turizmu, turizem, turistično ponudbo ter kulturni turizem. Opisali smo gasilsko dediščino ter se kasneje osredotočili na dediščino prostovoljnega gasilskega društva Laško. V empiričnem delu magistrskega dela smo najprej z raziskavo trga predstavili vključevanje gasilske dediščine v turistično ponudbo. S pomočjo analize PSPN, raziskovalnih podatkov terenskega dela in tehnike odprtega intervjuja pa smo nato ugotavljali, ali obstajajo možnosti za razvoj turistične ponudbe na osnovi gasilske dediščine ter na podlagi tega oblikovali teoretično zasnovo za nova turistična produkta. Pri tem smo ugotovili, da je ideja o produktu na temeljih gasilske dediščine turistično privlačna, predlagana produkta pa bi povzdignila destinacijo v unikatno in inovativno za potencialne obiskovalce.
Ključne besede: kulturna dediščina, turistična ponudba, gasilska dediščina, Laško
Objavljeno v DKUM: 30.08.2018; Ogledov: 1377; Prenosov: 129
Celotno besedilo (3,90 MB) |
