| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 45
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
31.
Prometna geografija pri pouku geografije v splošnih gimnazijah
Luka Kosi, 2015, magistrsko delo

Opis: Osnovna vloga prometa je, da omogoča dostopnost prebivalstvu in zagotavlja razvoj gospodarstva na ustreznih lokacijah, pomembnih za zadovoljevanje potreb, tako materialnih kot nematerialnih. Pri tem je ključno vprašanje zagotavljanje enakih možnosti vsem udeležencem v prometu. Geografski vidik razumevanja prometa je ključen za razumevanje posledic prometnega delovanja v prostoru ter njegov vpliv na regionalni razvoj. Danes v svetu narašča uporaba osebnega prevoza, zato je ena od nalog trajnostnega razvoja prometa tudi večja uporaba javnega potniškega prometa. Promet pa nima vpliva le na prostor, ampak ima pomembne socialne in kulturne učinke na življenje človeka in s tem v bistvu oblikuje človekov način življenja. Ker je promet vpet v vsakodnevno dogajanje posameznika, je potrebno, da ima prometna geografija ustrezen položaj v šolskem sistemu. Definicij prometne geografije je ogromno, skupno pa jim je to, da prometna geografija obravnava promet kot sestavino zemeljske površinske sfere in kot dejavnik njenega spreminjanja. Za razumevanje sodobnega prometa je potrebno izpostaviti naslednje vsebine: prometna dostopnost (dostopnost je ključen element prometne geografije, saj predstavlja neposreden izraz mobilnosti, bodisi ljudi, blaga ali informacij) in s tem povezana mobilnost ljudi, vpliv prometa na gospodarstvo in okolje, problem prometa v urbanih okoljih in s tem povezano načrtovanje prometa. V slovenskih učnih načrtih in učbenikih je prometna geografija obravnavana najprej ločeno, kasneje pa še v okviru regionalnogeografskih vsebin. Pri tem so vsebine preveč teoretične in premalo problemske, čeprav dajejo učni načrti profesorjem določeno avtonomijo, učni cilji pa omogočajo širše interpretacije. V učbenikih je prometni geografiji namenjeno premalo pozornosti, vendar so učni cilji dobro usklajeni z vsebino v učbenikih. Avstrijski šolski sistem se do določene mere razlikuje od slovenskega, kljub temu pa primerjava vsebin iz prometne geografije kaže, da se v avstrijskih splošnih gimnazijah prometna geografija obravnava bolj problemsko, učni cilji, ki se neposredno nanašajo na prometno geografijo, pa so manj obsežni in manj strukturirani od slovenskih. Študij geografije bodočim profesorjem pri nas namenja dobro podlago iz vsebin prometne geografije, tako da so profesorji geografije ob začetku svoje poklicne poti dobro izobraženi. Nadaljnjo usposabljanje pa je pomanjkljivo, saj je profesorjem namenjeno premalo strokovnih seminarjev iz prometne geografije, tako da je dodatno usposabljanje odvisno od samoiniciative profesorjev, bodisi v obliki podiplomskega študija, prebiranja strokovne literature, študijskih skupin in drugo. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili mnenje profesorjev geografije o položaju prometne geografije pri pouku geografije v splošnih gimnazijah. Z analizo strokovne literature, učnega načrta za geografijo, učbenikov za geografijo in z analizo anketnega vprašalnika smo prišli do zaključnih ugotovitev, opredelili smo prednosti in pomanjkljivosti obravnave prometne geografije v splošnih gimnazijah, na koncu pa smo predlagali še spremembe oziroma dopolnitve.
Ključne besede: Prometna geografija, prometna lega in dostopnost, mobilnost, javni potniški promet, učni načrt, učni cilji, učbenik, splošna gimnazija, kurikulum.
Objavljeno: 23.11.2015; Ogledov: 1445; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

32.
Značilnosti in razvoj profesionalnosti pri učiteljih geografije
Katja Leva, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Značilnosti in razvoj profesionalnosti pri učiteljih geografije smo v teoretičnem delu predstavili delo učitelja, značilnosti njegovega profesionalnega razvoja, njegov pomen, faze, modele in dejavnike, ki vplivajo na profesionalni razvoj učitelja. Z anketnimi vprašalniki smo v raziskovalnem delu želeli preveriti dejanski položaj učiteljev geografije na področju profesionalnega razvoja, motive, ki vplivajo na odločitev za ta poklic, njihovo delovanje v različnih obdobjih službovanja ter njihovo neposredno profesionalno usposabljanje. Cilj raziskave je bil tako ugotoviti, kako se z delovno dobo razvija njihova profesionalnost. Uporabljeni sta bili deskriptivna in kavzalna neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki so jih izpolnili učitelji geografije osnovnih in srednjih šol. Ugotovili smo, da so se anketiranci v večini odločili za poklic učitelja zaradi ljubezni in veselja do dela z otroki in da si želijo močnejši poudarek na izkustvenem učenju v času študija. Anketirani učitelji se udeležujejo seminarjev stalnega strokovnega izpopolnjevanja predvsem zaradi lastnega profesionalnega razvoja. Podatki, ki so bili zbrani z anketnimi vprašalniki, kažejo, da imajo anketirani učitelji geografije jasno izoblikovana mnenja o profesionalnem razvoju in se zavedajo njegovega pomena, kljub temu pa so nas opozorili na številne dileme v zvezi z njim.
Ključne besede: Profesionalni razvoj, učitelji geografije, študij geografije, oblike nadaljnjega izpopolnjevanja in usposabljanja, učni načrt, metode in oblike dela.
Objavljeno: 23.06.2016; Ogledov: 394; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

33.
POUK GEOGRAFIJE V NARAVNEM OKOLJU V NEPOSREDNI BLIŽINI ŠOLE NA PRIMERU OSNOVNIH ŠOL CELJSKEGA OBMOČJA
Andrej Ojsteršek, 2016, diplomsko delo

Opis: Geografija je veda o zemeljskem površju, ki preučuje porazdelitev in vzročno-posledično odvisnost naravnih in družbenih pojavov. Posledično pouk geografije ni samo opazovanje in opisovanje elementov pokrajine, ampak raziskovanje, analiziranje in uporaba pridobljenega geografskega znanja, sposobnosti in zmožnosti na ostalih področjih posameznikovega življenja. Okolica šole je lahko dobra učilnica geografije, ki zadosti zgoraj izpostavljenim namenom in kjer učenci pridobivajo trajne izkušnje in doživetja, saj teorija preide v prakso in obratno. Učenci izkušnjo učenja v naravi sprejmejo tudi na čustveni ravni in jo delijo s sovrstniki in učiteljem. Vzpostavljajo se vezi in odnosi med geografsko vsebino in prostorom, ki posledično vplivajo na posameznikov prispevek k naravi in družbi. V diplomskem delu smo teoretično opredelili poučevanje geografije v preteklosti, danes in v prihodnosti ter povzeli interne in eksterne vplive na učenje/poučevanje. Ključnega pomena je opredelitev doživljajske pedagogike in izkustvenega učenja. V nadaljevanju smo opravili raziskavo z anonimnim vprašalnikom, s katerim smo poskušali izvedeti, kakšen je odnos učiteljev geografije in učencev izbranih osnovnih šol celjskega območja do izkustvenega in doživljajskega pouka geografije v neposredni bližini šolske ustanove. Ugotovili smo, da je pri učiteljih geografije razkorak med teoretično-moralnim in dejanskim poučevanjem geografije v naravnem okolju. Trdimo lahko, da so izbrane šole celjskega območja geostrateško primerne za izvajanje takšnega tipa pouka, ampak kljub interesu učencev, učitelji zagovarjajo preobremenjenost, birokratsko omejevanje ter prenizek učenčev izobraževalni iztržek v primerjavi z učiteljevim vloženim trudom.
Ključne besede: Geografija, izkustveno in doživljajsko učenje, neposredna bližina osnovne šole.
Objavljeno: 31.08.2016; Ogledov: 478; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

34.
Aktualni dogodki prostorskih razsežnosti kot pomemben element regionalne geografije Evrope v gimnaziji: primer begunske krize
Maja Rupnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Učna obravnava aktualnih dogodkov prostorskih razsežnosti pri pouku regionalne geografije Evrope je skladna z izobraževalnim poslanstvom geografije v slovenski gimnaziji. Aktualnost in življenjskost sprožata kakovostno učno motivacijo, informiranost pa, kot imperativ vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, vodi v aktivno in odgovorno državljanstvo mladih. T. i. »begunska kriza« je primer geografsko relevantnega aktualnega dogajanja v Evropi, ki je zaradi svojih regionalnih razsežnosti primerno za učno obravnavo pri regionalni geografiji Evrope. Prvi del raziskave magistrskega dela predstavlja strokovna proučitev »begunske krize«, ki ob kopici razpoložljivih virov informacij od učitelja zahteva visoko stopnjo strokovne kritičnosti. Drugi del predstavljata anketiranje in interpretacija rezultatov anketiranja učiteljev geografije in dijakov 3. letnikov izbranih gimnazij o njihovih izkušnjah in doživljanju vključevanja aktualnosti v pouk regionalne geografije Evrope ter učne obravnave »begunske krize« znotraj le-tega. Vključevanju aktualnosti pripisujejo velik motivacijski, izobraževalni in vzgojni pomen. Dnevne informacije o »begunski krizi« vključujejo v pouk, učna obravnava pa se nanaša predvsem na prostorske in demografske značilnosti migracij ter na njihove vzroke in posledice. Tretji del predstavlja didaktična konkretizacija teoretičnih in empiričnih ugotovitev; učno gradivo (učna priprava, učni list) za obravnavo »begunske krize« je strokovno in didaktično utemeljeno ter neposredno aplikativno pri pouku regionalne geografije Evrope v gimnaziji.
Ključne besede: aktualni dogodki, aktualizacija, regionalna geografija Evrope, begunska kriza, migrantska kriza
Objavljeno: 22.08.2016; Ogledov: 719; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (4,70 MB)

35.
VPLIV UVODNE MOTIVACIJE NA KAKOVOST UČNE URE PRI POUKU GEOGRAFIJE
Nataša Čulibrk, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo vpliv uvodne motivacije na kakovost učne ure pri pouku geografije. V teoretičnem delu smo opredelili teoretični pomen motivacije, predstavili prve teoretične zasnove, modele motivacije, vrste učnih motivacij, opredelili vpliv motivacije na zaznavanje in predstavili različne vrste motivacijskih strategij, ki jih lahko delimo tudi glede na učinkovitost – primernejše so tiste, ki učinkoviteje pripomorejo k doseganju učnih ciljev. Po splošnih teorijah motivacije smo opredelili uvodno motivacijo kot formalno začetno artikulacijsko stopnjo učne ure. Dobra uvodna motivacija praviloma spodbudi učence k večji pozornosti med celotno uro, posledično tudi k boljšim učnim rezultatom. Eden glavnih ciljev je bil izdelati primere različnih uvodnih motivacij oz. motivacijskih strategij, eksperimentalno izvesti ure in ugotoviti, ali izvedbe različnih uvodnih motivacij različno vplivajo na pozornost učencev in njihove učne rezultate. Z analizo anket sodelujočih učencev 6., 7. in 8. razredov na izbranih šolah smo ugotovili, da drugačen, zanimiv začetek ure v učencih praviloma vzpodbudi zanimanje in poveča njihovo pozornost med celotno uro, kar je tudi potrdilo dejstvo, da je uvodna motivacija eden od pomembnih dejavnikov, ki vpliva na kakovostno izpeljavo učne ure. Se pa mora učitelj v času hitrega tehnološkega razvoja in obleganja z različnimi informacijami na vsakem koraku še bolj potruditi, da pritegne učence. Še posebno pri geografiji je treba spremljati vsakodnevne novice, dogajanje doma in po svetu ter novosti s področja geografske znanosti. In vse to mora potem vključiti v pouk geografije. Če učitelj pripravi zanimiv uvod v učno uro, s tem pridobi učence in poveča verjetnost, da mu bodo sledili do konca učne ure.
Ključne besede: uvodna motivacija, kakovost učne ure, didaktika geografije, pouk geografije
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 1596; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

36.
NARODNE MANJŠINE, IZSELJENCI IN ZDOMCI PRI POUKU GEOGRAFIJE V SLOVENIJI
Lucija Jagodič, 2016, diplomsko delo

Opis: Narodnim manjšinam, izseljencem in zdomcem je skupna pripadnost določenemu narodu in njegovi kulturi ter obenem ločenost od obojega, za kar so vzrok bodisi migracije bodisi politična zgodovinska slika. Obravnava narodnih manjšin, izseljencev in zdomcev pri pouku geografije ne sme biti le doseganje kognitivnih ciljev iz učnih načrtov, kot so na primer usvojitev določenih pojmov, ampak tudi razvijanje razumevanja ter ponotranjanje vrednot, ki te pojme spremljajo. V pričujočem diplomskem delu smo se osredotočili na zastopanost tematike narodnih manjšin, izseljencev in zdomcev v geografskih učbenikih in učnih načrtih za osnovno šolo ter v gimnazijskem programu za srednje šole. V teoretičnem delu smo predstavili ključne pojme, ki spremljajo temo narodnih manjšin, izseljencev in zdomcev. Analizirali smo učne načrte in učbenike za geografijo. Predstavili smo, kje se tema posredno in neposredno pojavi, ter podali razmišljanja, kje lahko učitelj temo vključi v pouk. Kvantitativno smo prikazali število ciljev, ki se navezujejo na izbrano tematiko. Naredili smo tudi primerjavo slovenskega in hrvaškega učnega načrta za geografijo v gimnaziji. V empiričnem delu smo z vprašalnikom ugotovili, kako tematiko razumejo, sprejemajo anketirani učenci devetih razredov. Ugotovili smo, da je v učnih načrtih za pouk geografije v osnovni šoli in gimnaziji izbrana tema zastopana od sedmega razreda pa vse do zadnjega letnika gimnazije. Z analizo anketnih vprašalnikov smo ugotovili, da anketirani učenci iz obmejnih šol nimajo več znanja o izbrani tematiki kot anketirani učenci iz šol v notranjosti Slovenije. To dokazuje, da se kakovost znanja med različnimi območji Slovenije izrazito ne spreminja.
Ključne besede: narodne manjšine, izseljenci, zdomci, učbeniki in učni načrti za geografijo. 
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 690; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

37.
VERTIKALNA GRADNJA IZBRANIH GEOGRAFSKIH VSEBIN NA RAZREDNI STOPNJI
Suzana Kračun, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vertikalna gradnja izbranih geografskih vsebin na razredni stopnji združuje dve zaokroženi celoti, teoretično in empirično, ki se med seboj dopolnjujeta. V teoretičnem delu smo razložili pojma pojmovne mape in didaktična načela. Didaktična načela smo bolj podrobno opisali v povezavi z vertikalno gradnjo pojmov, saj so učiteljem pri poučevanju v veliko pomoč. Nato smo pojasnili pomen šestih geografskih pojmov, katerih vertikala nas v diplomski nalogi zanima. Ker na razredni stopnji nimamo predmeta geografija, nas zanima tudi, kako so geografske vsebine integrirane v predmetih spoznavanje okolja in družba. V empiričnem delu sta narejeni dve analizi, in sicer analiza učnih načrtov predmetov spoznavanje okolja in družba ter analiza didaktičnih kompletov za omenjena predmeta, in sicer založb Modrijan in Mladinska knjiga. Ugotavljamo, da bi lahko bila vertikalna kontinuiteta pri določenih geografskih pojmih bolj dosledna, tako v učnih načrtih kot v učbenikih in delovnih zvezkih. Predstavljena je kvalitativna raziskava, vezana na ugotavljanje, kako poteka nadgradnja izbranih geografskih pojmov od vstopa v šolo do konca razredne stopnje, izpeljana s pomočjo intervjujev, na vzorcu treh učiteljev razrednega pouka. Ugotavljamo, da se učiteljem vertikalna gradnja pojmov zdi zelo pomembna, pri tem pa se jim zdi najpomembnejše predznanje učencev. Pri obravnavi novih pojmov so jim v veliko pomoč pojmovne mape, ki pomenijo metodo za aktiviranje učenčevega predznanja v obliki hierarhične mreže in jih, glede na intervju, ki smo ga opravili, intervjuvani učitelji porabljajo.
Ključne besede: vertikalna gradnja, geografski pojmi, spoznavanje okolja, družba
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 381; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

38.
Neoliberalizem v geografskem izobraževanju
Tina Podbevšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Neoliberalizem je politično ekonomska praksa, ki je postala vodilna doktirna našega časa. V teoretičnem delu magistrske naloge smo predstavile kratko zgodovino neoliberalizma in njegove posledice, ki se odražajo v družbi in s tem tudi v šolstvu. Kot metoda analize obstoječega sistema pa postaja vse bolj mednarodno priznana kritična geografija, ki skozi etično in politično prizmo raziskuje ter razkriva razmerja moči in neenakosti v družbi. Prav tako preizprašuje obstoječo geografsko znanost in njene prakse poučevanja. Predstavile pa smo tudi vlogo kritičnih geografov in geografinj, ki morajo kot intelektualci in intelektualke (po)ostati glasniki družbenih sprememb in tako mlade usmerjati v kritično ter kreativno soustvarjanje pravične prihodnosti za vse. V aplikativnem delu smo pod drobnogled vzele termine, ki so postali sestavni del geografskega izobraževanja in učnega načrta. S pomočjo kritične analize terminov kot so družba znanja, vseživljensko učenje, učenje učenja in trajnostni razvoj smo predstavile, kako lahko nekritična uporaba tovrstnega diskurza v geografski pouk vnaša vrednote, stališče in poglede na svet, ki podpirajo obstoječi neoliberalni gospodarski in politični sistem. Poleg tega smo podrobno predstavile dve alternativni metodi za poučevanje geografije in sicer kritično pismenost in participatorno akcijsko raziskovanje, ki sta primerni za uporabo pri poučevanju geografije. Obe lahko služita kot orodje za naslavljanje nepravičnosti v neoliberalnem sistemu in usmerjata k aktivni in pravični participaciji ne samo učencev in učenk temveč vseh udeleženih subjektov. S pomočjo empirične raziskave, ki izhaja iz teoretičnega in aplikativnega dela, pa smo na koncu predstavile še stališča intervjuvanih učiteljev in učiteljic geografije o tem, ali neoliberalizem vpliva na šolsko geografijo, kaj je za njih kritična geografija in ali se sami dojemamjo za aktiviste oz. aktivistke.
Ključne besede: neoliberalizem, kritična geografija, družba znanja, vseživljenjsko učenje, učenje učenja, trajnostni razvoj, kritična pismenost, participatorno akcijsko raziskovanje
Objavljeno: 18.10.2018; Ogledov: 209; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

39.
Primerjava regionalne geografije slovenije v 5. in 9. razredu oš z aplikacijo formativnega spremljanja znanja
Alja Kosem, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi z naslovom Primerjava regionalne geografije Slovenije v 5. in 9. razredu z aplikacijo formativnega spremljanja znanja smo ugotavljali, koliko in katera znanja za pouk regionalne geografije Slovenije pridobijo učenci v 5. razredu pri predmetu družba, kjer v vsebinskem sklopu Ljudje v prostoru obravnavajo regionalno geografijo Slovenije. Ker naj bi se cilji in vsebine v osnovni šoli oz. v procesu izobraževanja vertikalno nadgrajevali s starostjo učencev tudi pri regionalni geografiji Slovenije, smo ugotavljali, koliko in kateri cilji in vsebine regionalne geografije Slovenije se v primerjavi s petim razredom ponovijo in kateri nadgradijo ali razširijo v devetem razredu, ko se ponovno pojavi ta vsebina. Magistrska naloga je lahko v pomoč učiteljem geografije, ki morajo v skladu s teorijo formativnega spremljanja znanja dobro poznati vertikalno grajenost učnih ciljev in vsebin. Še posebej to velja v primerih, kot je regionalna geografija Slovenije, kjer v osnovni šoli pride do konceptualno in vsebinsko (vsaj na videz) podobne obravnave v dveh razredih. V nalogi je predstavljen tudi konkretni primer formativnega spremljanja znanja v okviru obravnavane vsebine.
Ključne besede: družba, geografija, regionalna geografija Slovenije, formativno spremljanje znanja
Objavljeno: 05.06.2019; Ogledov: 188; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (3,83 MB)

40.
Didaktično vrednotenje programa Microsoft PowerPoint za pouk geografije
Nadja Kotnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Po naših opažanjih se program Microsoft PowerPoint (v nadaljevanju MS PPT) pogosto uporablja pri pouku geografije. V teoretičnem delu magistrske naloge smo zato s pomočjo kvalitativne analize strokovne literature ovrednotili didaktično vrednost programa MS PPT za pouk geografije. Analizirali smo funkcije MS PPT in izpostavili tiste, ki še posebej dobro podpirajo potrebe geografskega pouka in geografske učne cilje. Hkrati smo opozorili na potencialne negativne vidike nepremišljene ali pretirane uporabe programa MS PPT v izobraževanju oziroma pri pouku geografije. Kljub temu, da je program MS PPT pogost pripomoček (tudi učilo) pri pouku geografije, menimo, da se o njegovi smotrni uporabi ne diskutira dovolj, vsaj ne na formalen in sistematičen način. V teoretičnem delu smo zato predstavili kognitivno teorijo večpredstavnostnega učenja, ki poda načela, kako oblikovati MS PPT drsnice z ozirom na zakonitosti učenja. Predstavili smo tudi smernice oblikovanja MS PPT drsnic s področja grafičnega oblikovanja. V empiričnem delu nas je zanimalo, kako bodoči učitelji geografije ocenjujejo didaktično vrednost programa MS PPT, kakšne so njihove navade uporabe ter kako vrednotijo lastno znanje za rabo programa. Izbiro statističnega vzorca je pogojevalo dejstvo, da bodoči učitelji geografije pripadajo generacijam, ki so tehnično zelo podkovane in posledično pogosto posegajo po tehnologiji. Predvidevamo, da bodo z uporabo MS PPT nadaljevali tudi v prihodnje v vlogah rednih učiteljev. Statistična analiza rezultatov spletne ankete bodočih učiteljev geografije nakazuje, da program pogosto uporabljajo pri obvezni pedagoški praksi in v okviru učnih nastopov. Menijo, da oblika in način uporabe programa MS PPT pomembno vplivata na kvaliteto učnih ur geografije in si želijo, da bi v okviru formalnega izobraževanja dobili še več podpore, ko gre za didaktično uporabo programa MS PPT pri učnih urah geografije.
Ključne besede: pouk geografije, multimedija, večpredstavnostno učenje, Microsoft PowerPoint, bodoči učitelji geografije
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 162; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici