| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 50
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
21.
VPLIV UVODNE MOTIVACIJE NA KAKOVOST UČNE URE PRI POUKU GEOGRAFIJE
Nataša Čulibrk, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo vpliv uvodne motivacije na kakovost učne ure pri pouku geografije. V teoretičnem delu smo opredelili teoretični pomen motivacije, predstavili prve teoretične zasnove, modele motivacije, vrste učnih motivacij, opredelili vpliv motivacije na zaznavanje in predstavili različne vrste motivacijskih strategij, ki jih lahko delimo tudi glede na učinkovitost – primernejše so tiste, ki učinkoviteje pripomorejo k doseganju učnih ciljev. Po splošnih teorijah motivacije smo opredelili uvodno motivacijo kot formalno začetno artikulacijsko stopnjo učne ure. Dobra uvodna motivacija praviloma spodbudi učence k večji pozornosti med celotno uro, posledično tudi k boljšim učnim rezultatom. Eden glavnih ciljev je bil izdelati primere različnih uvodnih motivacij oz. motivacijskih strategij, eksperimentalno izvesti ure in ugotoviti, ali izvedbe različnih uvodnih motivacij različno vplivajo na pozornost učencev in njihove učne rezultate. Z analizo anket sodelujočih učencev 6., 7. in 8. razredov na izbranih šolah smo ugotovili, da drugačen, zanimiv začetek ure v učencih praviloma vzpodbudi zanimanje in poveča njihovo pozornost med celotno uro, kar je tudi potrdilo dejstvo, da je uvodna motivacija eden od pomembnih dejavnikov, ki vpliva na kakovostno izpeljavo učne ure. Se pa mora učitelj v času hitrega tehnološkega razvoja in obleganja z različnimi informacijami na vsakem koraku še bolj potruditi, da pritegne učence. Še posebno pri geografiji je treba spremljati vsakodnevne novice, dogajanje doma in po svetu ter novosti s področja geografske znanosti. In vse to mora potem vključiti v pouk geografije. Če učitelj pripravi zanimiv uvod v učno uro, s tem pridobi učence in poveča verjetnost, da mu bodo sledili do konca učne ure.
Ključne besede: uvodna motivacija, kakovost učne ure, didaktika geografije, pouk geografije
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 1940; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

22.
VERTIKALNA GRADNJA IZBRANIH GEOGRAFSKIH VSEBIN NA RAZREDNI STOPNJI
Suzana Kračun, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vertikalna gradnja izbranih geografskih vsebin na razredni stopnji združuje dve zaokroženi celoti, teoretično in empirično, ki se med seboj dopolnjujeta. V teoretičnem delu smo razložili pojma pojmovne mape in didaktična načela. Didaktična načela smo bolj podrobno opisali v povezavi z vertikalno gradnjo pojmov, saj so učiteljem pri poučevanju v veliko pomoč. Nato smo pojasnili pomen šestih geografskih pojmov, katerih vertikala nas v diplomski nalogi zanima. Ker na razredni stopnji nimamo predmeta geografija, nas zanima tudi, kako so geografske vsebine integrirane v predmetih spoznavanje okolja in družba. V empiričnem delu sta narejeni dve analizi, in sicer analiza učnih načrtov predmetov spoznavanje okolja in družba ter analiza didaktičnih kompletov za omenjena predmeta, in sicer založb Modrijan in Mladinska knjiga. Ugotavljamo, da bi lahko bila vertikalna kontinuiteta pri določenih geografskih pojmih bolj dosledna, tako v učnih načrtih kot v učbenikih in delovnih zvezkih. Predstavljena je kvalitativna raziskava, vezana na ugotavljanje, kako poteka nadgradnja izbranih geografskih pojmov od vstopa v šolo do konca razredne stopnje, izpeljana s pomočjo intervjujev, na vzorcu treh učiteljev razrednega pouka. Ugotavljamo, da se učiteljem vertikalna gradnja pojmov zdi zelo pomembna, pri tem pa se jim zdi najpomembnejše predznanje učencev. Pri obravnavi novih pojmov so jim v veliko pomoč pojmovne mape, ki pomenijo metodo za aktiviranje učenčevega predznanja v obliki hierarhične mreže in jih, glede na intervju, ki smo ga opravili, intervjuvani učitelji porabljajo.
Ključne besede: vertikalna gradnja, geografski pojmi, spoznavanje okolja, družba
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 503; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

23.
NARODNE MANJŠINE, IZSELJENCI IN ZDOMCI PRI POUKU GEOGRAFIJE V SLOVENIJI
Lucija Jagodič, 2016, diplomsko delo

Opis: Narodnim manjšinam, izseljencem in zdomcem je skupna pripadnost določenemu narodu in njegovi kulturi ter obenem ločenost od obojega, za kar so vzrok bodisi migracije bodisi politična zgodovinska slika. Obravnava narodnih manjšin, izseljencev in zdomcev pri pouku geografije ne sme biti le doseganje kognitivnih ciljev iz učnih načrtov, kot so na primer usvojitev določenih pojmov, ampak tudi razvijanje razumevanja ter ponotranjanje vrednot, ki te pojme spremljajo. V pričujočem diplomskem delu smo se osredotočili na zastopanost tematike narodnih manjšin, izseljencev in zdomcev v geografskih učbenikih in učnih načrtih za osnovno šolo ter v gimnazijskem programu za srednje šole. V teoretičnem delu smo predstavili ključne pojme, ki spremljajo temo narodnih manjšin, izseljencev in zdomcev. Analizirali smo učne načrte in učbenike za geografijo. Predstavili smo, kje se tema posredno in neposredno pojavi, ter podali razmišljanja, kje lahko učitelj temo vključi v pouk. Kvantitativno smo prikazali število ciljev, ki se navezujejo na izbrano tematiko. Naredili smo tudi primerjavo slovenskega in hrvaškega učnega načrta za geografijo v gimnaziji. V empiričnem delu smo z vprašalnikom ugotovili, kako tematiko razumejo, sprejemajo anketirani učenci devetih razredov. Ugotovili smo, da je v učnih načrtih za pouk geografije v osnovni šoli in gimnaziji izbrana tema zastopana od sedmega razreda pa vse do zadnjega letnika gimnazije. Z analizo anketnih vprašalnikov smo ugotovili, da anketirani učenci iz obmejnih šol nimajo več znanja o izbrani tematiki kot anketirani učenci iz šol v notranjosti Slovenije. To dokazuje, da se kakovost znanja med različnimi območji Slovenije izrazito ne spreminja.
Ključne besede: narodne manjšine, izseljenci, zdomci, učbeniki in učni načrti za geografijo. 
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 894; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

24.
POUK GEOGRAFIJE V NARAVNEM OKOLJU V NEPOSREDNI BLIŽINI ŠOLE NA PRIMERU OSNOVNIH ŠOL CELJSKEGA OBMOČJA
Andrej Ojsteršek, 2016, diplomsko delo

Opis: Geografija je veda o zemeljskem površju, ki preučuje porazdelitev in vzročno-posledično odvisnost naravnih in družbenih pojavov. Posledično pouk geografije ni samo opazovanje in opisovanje elementov pokrajine, ampak raziskovanje, analiziranje in uporaba pridobljenega geografskega znanja, sposobnosti in zmožnosti na ostalih področjih posameznikovega življenja. Okolica šole je lahko dobra učilnica geografije, ki zadosti zgoraj izpostavljenim namenom in kjer učenci pridobivajo trajne izkušnje in doživetja, saj teorija preide v prakso in obratno. Učenci izkušnjo učenja v naravi sprejmejo tudi na čustveni ravni in jo delijo s sovrstniki in učiteljem. Vzpostavljajo se vezi in odnosi med geografsko vsebino in prostorom, ki posledično vplivajo na posameznikov prispevek k naravi in družbi. V diplomskem delu smo teoretično opredelili poučevanje geografije v preteklosti, danes in v prihodnosti ter povzeli interne in eksterne vplive na učenje/poučevanje. Ključnega pomena je opredelitev doživljajske pedagogike in izkustvenega učenja. V nadaljevanju smo opravili raziskavo z anonimnim vprašalnikom, s katerim smo poskušali izvedeti, kakšen je odnos učiteljev geografije in učencev izbranih osnovnih šol celjskega območja do izkustvenega in doživljajskega pouka geografije v neposredni bližini šolske ustanove. Ugotovili smo, da je pri učiteljih geografije razkorak med teoretično-moralnim in dejanskim poučevanjem geografije v naravnem okolju. Trdimo lahko, da so izbrane šole celjskega območja geostrateško primerne za izvajanje takšnega tipa pouka, ampak kljub interesu učencev, učitelji zagovarjajo preobremenjenost, birokratsko omejevanje ter prenizek učenčev izobraževalni iztržek v primerjavi z učiteljevim vloženim trudom.
Ključne besede: Geografija, izkustveno in doživljajsko učenje, neposredna bližina osnovne šole.
Objavljeno: 31.08.2016; Ogledov: 658; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

25.
Aktualni dogodki prostorskih razsežnosti kot pomemben element regionalne geografije Evrope v gimnaziji: primer begunske krize
Maja Rupnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Učna obravnava aktualnih dogodkov prostorskih razsežnosti pri pouku regionalne geografije Evrope je skladna z izobraževalnim poslanstvom geografije v slovenski gimnaziji. Aktualnost in življenjskost sprožata kakovostno učno motivacijo, informiranost pa, kot imperativ vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, vodi v aktivno in odgovorno državljanstvo mladih. T. i. »begunska kriza« je primer geografsko relevantnega aktualnega dogajanja v Evropi, ki je zaradi svojih regionalnih razsežnosti primerno za učno obravnavo pri regionalni geografiji Evrope. Prvi del raziskave magistrskega dela predstavlja strokovna proučitev »begunske krize«, ki ob kopici razpoložljivih virov informacij od učitelja zahteva visoko stopnjo strokovne kritičnosti. Drugi del predstavljata anketiranje in interpretacija rezultatov anketiranja učiteljev geografije in dijakov 3. letnikov izbranih gimnazij o njihovih izkušnjah in doživljanju vključevanja aktualnosti v pouk regionalne geografije Evrope ter učne obravnave »begunske krize« znotraj le-tega. Vključevanju aktualnosti pripisujejo velik motivacijski, izobraževalni in vzgojni pomen. Dnevne informacije o »begunski krizi« vključujejo v pouk, učna obravnava pa se nanaša predvsem na prostorske in demografske značilnosti migracij ter na njihove vzroke in posledice. Tretji del predstavlja didaktična konkretizacija teoretičnih in empiričnih ugotovitev; učno gradivo (učna priprava, učni list) za obravnavo »begunske krize« je strokovno in didaktično utemeljeno ter neposredno aplikativno pri pouku regionalne geografije Evrope v gimnaziji.
Ključne besede: aktualni dogodki, aktualizacija, regionalna geografija Evrope, begunska kriza, migrantska kriza
Objavljeno: 22.08.2016; Ogledov: 994; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (4,70 MB)

26.
Značilnosti in razvoj profesionalnosti pri učiteljih geografije
Katja Leva, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Značilnosti in razvoj profesionalnosti pri učiteljih geografije smo v teoretičnem delu predstavili delo učitelja, značilnosti njegovega profesionalnega razvoja, njegov pomen, faze, modele in dejavnike, ki vplivajo na profesionalni razvoj učitelja. Z anketnimi vprašalniki smo v raziskovalnem delu želeli preveriti dejanski položaj učiteljev geografije na področju profesionalnega razvoja, motive, ki vplivajo na odločitev za ta poklic, njihovo delovanje v različnih obdobjih službovanja ter njihovo neposredno profesionalno usposabljanje. Cilj raziskave je bil tako ugotoviti, kako se z delovno dobo razvija njihova profesionalnost. Uporabljeni sta bili deskriptivna in kavzalna neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki so jih izpolnili učitelji geografije osnovnih in srednjih šol. Ugotovili smo, da so se anketiranci v večini odločili za poklic učitelja zaradi ljubezni in veselja do dela z otroki in da si želijo močnejši poudarek na izkustvenem učenju v času študija. Anketirani učitelji se udeležujejo seminarjev stalnega strokovnega izpopolnjevanja predvsem zaradi lastnega profesionalnega razvoja. Podatki, ki so bili zbrani z anketnimi vprašalniki, kažejo, da imajo anketirani učitelji geografije jasno izoblikovana mnenja o profesionalnem razvoju in se zavedajo njegovega pomena, kljub temu pa so nas opozorili na številne dileme v zvezi z njim.
Ključne besede: Profesionalni razvoj, učitelji geografije, študij geografije, oblike nadaljnjega izpopolnjevanja in usposabljanja, učni načrt, metode in oblike dela.
Objavljeno: 23.06.2016; Ogledov: 541; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

27.
DELO Z VEDENJSKO TEŽAVNIM RAZREDOM PRI POUKU GEOGRAFIJE
Petra Liščić, 2016, diplomsko delo

Opis: Vedenjsko težaven razred je razred, kjer prevladuje neprimerno vedenje učencev, ki ovira pri delu učitelja in druge učence. Še danes ni mogoče postaviti absolutnih kriterijev o tem, kaj predstavlja neprimerno vedenje v šoli. Neko vedenje je težko opredeliti kot neprimerno, ne da bi upoštevali njegove okoliščine. Neprimerno vedenje je močno odvisno od prepričanj ljudi, ki izhajajo iz religij, družin, demografskih in posebnih dejavnikov. Vedenje, opredeljeno kot neprimerno, se tako spreminja skozi čas in variira med različnimi kulturami, subkulturami, družbami, etničnimi skupinami, religijami, državami, soseščinami in šolskim okolišem. Neko vedenje je označeno kot neprimerno glede na perspektivo posameznika, ki to vedenje ocenjuje (Pšunder, 2004, str. 64, 65). Vsako neprimerno vedenje še ne predstavlja disciplinskega problema. Do disciplinskega problema pride takrat, ko neprimerno vedenje učinkuje ne le na učenca kršitelja, ampak tudi na ostale učence in učitelja (prav tam). Kot neprimerna vedenja učencev na šoli Berkowitz, Hyman in Lally (1984, po Pšunder, 2004, str. 66) navajajo: kljubovanje, uničevanje šolske lastnine, nezakonite aktivnosti, napad ali zloraba, pretepi med učenci, aktivnosti, ki ovirajo šolsko delo in kršitve šolskih pravil. V diplomskem delu bomo predstavili najrazličnejše vzroke disciplinskih problemov ter rešitve, kako se, kot učitelj, spopasti s težavnim razredom in dosegati disciplino v razredu. Da bi učitelj geografije kot strokovnjak izbral najboljši disciplinski pristop glede na okoliščine, potrebuje znanje o najrazličnejših tehnikah učinkovitega vodenja razreda, znanje o reševanju konfliktnih situacij ter znanje o tem, kako se otroci razvijajo in učijo. Prav tako pa mora učitelj kot strokovnjak dobro in enakovredno poznati geografsko vedo, didaktični koncept pouka geografije, metodične značilnosti dela in še posebej sposobnosti in zanimanje učencev. Učitelj pa ne sme biti edini posredovalec znanj, saj se je njegova vloga spremenila v organizatorja učnega procesa, zato je potrebno učence aktivno vključevati v učenje. Izvori nemira so lahko na strani otroka, družine in šole, zato je dobro, da poznamo ozadje problemov. Poznavanje ozadij pa nam lahko pomaga, da problem rešujemo strpneje in tako pridemo do boljših rešitev. Pri tem pa je najpomembneje, da se stik med učiteljem in učencem nikoli ne prekine, saj takrat med njima ne pride do izmenjave informacij. Na prekinitev stika se učenec pogosto odzove z nemirom, ki s svojim neprilagojenim vedenjem v bistvu kliče na pomoč. Upamo, da bo diplomsko delo v pomoč učiteljem, pedagogom, učencem in njihovim staršem, da bodo učenci to pomoč tudi dobili.
Ključne besede: vedenjske težave, disocialno vedenje, disciplina, disciplinski pristopi, motivacija, pouk geografije, motivacijske metode pri pouku geografije
Objavljeno: 07.06.2016; Ogledov: 1223; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

28.
Teacher educator's professional development
Marija Javornik Krečič, Eva Konečnik Kotnik, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: This study examines the stages of teacher educators’ professional development. In a framework based on the literature on teacher professional development, we focus especially on the stages/levels of teacher educators’ professional development. The Results of an empirical study conducted at the University of Maribor in February 2012 indicate that there are no differences between the stages of professional development of teacher educators and non- teacher educators.
Ključne besede: teacher's education, professional development
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 797; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (96,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

29.
Nekatere značilnosti osnovnošolskega in srednješolskega geografskega izobraževanja v Mariboru
Eva Konečnik Kotnik, Milena Petauer, 2006, pregledni znanstveni članek

Opis: V raziskavi smo obravnavali položaj geografskega izobraževanja na mariborskih osnovnih in srednjih šolah. Pozornost je posvečena položaju geografije v predmetnikih osnovnih in srednjih šol na območju Maribora. Posebnost predmeta geografija na aktualnem območju je opisana na podlagi analize udeleževanja mariborskih šol na geografskih tekmovanjih, s pomočjo ugotavljanja raziskovalne orientacije terenskega dela in ekskurzij ter s pomočjo analize sodelovanja mariborskih osnovnih in srednjih šol z Oddelkom za geografijo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru.
Ključne besede: geografija, osnovna šola, srednje šole, geografska tekmovanja, terensko delo, ekskurzije, Maribor
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 604; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (532,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

30.
Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici