1. Učinkovitost osnovnošolskega geografskega izobraževanja pri blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje : študija primeraNina Sekirnik, 2024, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je ugotoviti, kako izbrana skupina osnovnošolcev (študija primera) pozna podnebne spremembe, kako se nanje odziva na nivoju svojih vrednot in konkretnega delovanja ter kakšen vpliv ima na to geografsko izobraževanje. V teoretičnem delu smo s pomočjo analize izbranih strokovnih virov in literature opredelili vzroke za podnebne spremembe in njihove posledice ter pojasnili, kako jih lahko blažimo in se nanje prilagajamo. Zanimal nas je tudi pomen izobraževanja o podnebnih spremembah. Z vidika vključenosti navedenih vsebin v pouk geografije smo analizirali učni načrt za geografijo v osnovni šoli in izbrane učbenike. V empiričnem delu smo izvedli študijo primera, kjer smo preverili obstoječe stanje znanja, vrednot in ravnanja, povezanega s problematiko podnebnih sprememb. Zatem smo realizirali pedagoški eksperiment, v katerem smo glede na analizo rezultatov prvega anketiranja oblikovali učno pripravo ter učni proces izvedli z izbrano skupino učencev. Ponovno smo preverili iste kazalnike stanja. Identificirali smo, kako izbrane metode, oblike in vsebine izobraževanja, izvedenega v primeru pedagoškega eksperimenta, vplivajo na znanje, vrednote in ravnanje učencev. Glede na ugotovljeno zaključujemo, da je ciljno pripravljeno osnovnošolsko geografsko izobraževanje o podnebnih spremembah izrednega pomena ter učinkovito vpliva na znanje in vrednote učencev glede podnebnih sprememb, hkrati pa veča zavedanje o pomenu delovanja v smeri blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje.
Ključne besede: podnebne spremembe, segrevanje ozračja, izobraževanje, pouk geografije
Objavljeno v DKUM: 27.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (6,31 MB) |
2. Revealing the spatial pattern of weather-related road traffic crashes in SloveniaDanijel Ivajnšič, Nina Zver, Igor Žiberna, Eva Konečnik Kotnik, Danijel Davidović, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: Despite an improvement in worldwide numbers, road traffic crashes still cause social, psychological, and financial damage and cost most countries 3% of their gross domestic product. However, none of the current commercial or open-source navigation systems contain spatial information about road traffic crash hot spots. By developing an algorithm that can adequately predict such spatial patterns, we can bridge these still existing gaps in road traffic safety. To that end, geographically weighted regression and regression tree models were fitted with five uncorrelated (environmental and socioeconomic) road traffic crash predictor variables. Significant regional differences in adverse weather conditions were identified; Slovenia lies at the conjunction of different climatic zones characterized by differences in weather phenomena, which further modify traffic safety. Thus, more attention to speed limits, safety distance, and other vehicles entering and leaving the system could be expected. In order to further improve road safety and better implement globally sustainable development goals, studies with applicative solutions are urgently needed. Modern vehicle-to-vehicle communication technologies could soon support drivers with real-time traffic data and thus potentially prevent road network crashes.
Ključne besede: GIS, hot spot analyses, traffic safety, spatial modelling, weather patterns
Objavljeno v DKUM: 20.08.2024; Ogledov: 92; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,42 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Spremembe rabe tal na Dravskem polju v obdobju 2000-2023Igor Žiberna, Danijel Ivajnšič, Eva Konečnik Kotnik, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Dravsko polje predstavlja eno od slovenskih regij z visokim pridelovalnim potencialom, kar je v času, ko je samooskrbnost z zdravo hrano strateškega pomena, izjemno pomembno. Kljub temu pa Dravsko polje predstavlja eno od bolj konfliktnih regij v Sloveniji, saj se tu odvijajo procesi, ki se med seboj izključujejo. Suburbanizacija je z gradnjo posegla tudi na najbolj kakovostna kmetijska območja, zato se delež obdelovalnih površin manjša. V prispevku so analizirani procesi spremembe rabe tal na Dravskem polju v obdobju med letoma 2000 in 2023. Prikazane so spremembe kategorij rabe tal na nivoju celotnega Dravskega polja in po katastrskih občinah. Posebej so prikazane tudi smeri spremembe rabe tal in proces ekstenzifikacije. Predstavljeni so procesi sprememb obdelovalnih površin na območjih, ki so izjemnega in zelo velikega pomena za kmetijstvo in pridelavo hrane.
Ključne besede: Dravsko polje, ekstenzifikacija, pridelovalni potencial
Objavljeno v DKUM: 08.05.2024; Ogledov: 167; Prenosov: 18
Celotno besedilo (3,94 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Mentalni zemljevidi Dravskega poljaEva Konečnik Kotnik, Petra Jesenek Bračko, Danijel Ivajnšič, Igor Žiberna, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V poglavju Mentalni zemljevidi Dravskega polja je prikazana raznolikost zaznav in pojmovanj o Dravskem polju na vzorcu učencev in dijakov zaključnih razredov osnovne šole ter gimnazije. Poglavje se osredotoča tudi na nekatere vidike strukturne analize prepoznanih vsebin ter na načine pristopanja k ustvarjanju mentalnih zemljevidov. Potrjena je bila različnost pristopanja k izražanju znanja na mentalnih zemljevidih glede na spol in starost, ne pa tudi glede na lokacijo šole. Tematska analiza vpisov je pokazala, da obstaja določen razkorak med t. i. šolskim znanjem, tudi med znanjem različnih predmetov, ter vsakdanom, kar bi lahko interpretirali tudi kot razkorak med pojmovnim in zaznavnim ali med teorijo in prakso. Temeljna veščina, ki jo želimo razvijati s poukom geografije, to je geografsko mišljenje (vzročna-posledičnost, celostne interpretacije pokrajine, trajnostni vidiki vsebin) je bila izražena v zelo nizkem deležu. Priložnost regionalno-geografskega izobraževanja se kaže v poglabljanju pokrajinskih interpretacij, kar je povezano s kartografsko in jezikovno-izrazno pismenostjo.
Ključne besede: Dravsko polje, mentalni zemljevidi, zaznave, pojmovanja, pokrajinska interpretacija
Objavljeno v DKUM: 08.05.2024; Ogledov: 211; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,26 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Dravsko polje2023, znanstvena monografija Opis: Dravsko polje je do sredine 20. stoletja veljalo za tipično obpanonsko podeželsko pokrajino, ki so ji glavno identiteto dajale agrarne dejavnosti. S procesom urbanizacije in razvojem drugih gospodarskih dejavnosti, kot so industrija, promet in hidroenergetika, se je značaj regije začel spreminjati in zaradi tega Dravsko polje danes predstavlja konfliktno območje nekaterih nasprotujočih si ali celo izključujočih dejavnosti. Območje gravitira k trem regionalnim središčem: Mariboru, Ptuju in Slovenski Bistrici. V bližini vsakega od teh je stopnja transformacije naselij, modernizacija prostorskih struktur oziroma stopnja rurbanosti zelo velika. Polje sodi tudi med naše najrodovitnejše regije. V zadnjem času vse pogosteje poudarjamo, da je za zagotavljanje samooskrbnosti potrebno ohranjati obdelovalne površine, dejanski razvoj na Dravskem polju pa je v nasprotju s tem aksiomom: najbolj kakovostne obdelovalne površine prepuščamo širjenju pozidanih površin v obliki industrijskih obratov, razpršene individualne gradnje in cestnih površin, prisotno pa je tudi zaraščanje za poljedelstvo najkakovostnejših površin. V monografiji Dravsko polje je 13 avtorjev v 12 poglavjih poskušalo osvetliti nekatere aktualne probleme in procese v regiji, ki so jo v zadnjih desetletjih zaznamovale velike spremembe in preobrazba ne le naravnih, pač pa tudi socioekonomskih prvin, ob čemer so posvetili pozornost tudi področju regionalnih interpretacij za namene izobraževanja.
Ključne besede: Dravsko polje, Slovenija, kulturna pokrajina, regionalna geografija, izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 07.12.2023; Ogledov: 546; Prenosov: 49
Celotno besedilo (24,61 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Delo z nadarjenimi dijaki: študija primera, strip kot učni pripomoček pri predmetu geografija : študija primera, strip kot učni pripomoček pri predmetu geografijaJure Čufer, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali učinkovitost stripa kot učnega pripomočka pri delu z nadarjenimi dijaki. Učna tema, ki smo jo prek stripa obravnavali, so Podnebne spremembe. V teoretičnem delu smo s pomočjo znanstvene in strokovne literature opredelili, kdo so nadarjeni dijaki, kako jih identificiramo, predstavili smo načine dela z njimi in se podrobneje posvetili dijakom, nadarjenim za geografijo. Opredelili smo tudi zakonitosti stripa, ga predstavili kot učni pripomoček in predstavili učno temo Podnebne spremembe. Empirični del magistrske naloge smo opravljali na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju z nadarjenimi dijaki prvih letnikov pri pouku geografije. V raziskovalnem delu smo na podlagi pedagoške kavzalne eksperimentalne metode in študije primera načrtovali, izvedli in evalvirali učno delo uporabe stripa kot učnega pripomočka za usvajanje geografske učne vsebine podnebnih sprememb z nadarjenimi dijaki prvih letnikov Gimnazije Franceta Prešerna Kranj. S pomočjo anketnega vprašalnika »Analiza stripa kot učnega pripomočka za nadarjene dijake pri obravnavi učne teme Podnebne spremembe« in analize odgovorov nadarjenih dijakov prvih letnikov smo pridobili mnenje sodelujočih v raziskavi o uporabi stripa kot učnega pripomočka pri obravnavi učne teme Podnebne spremembe. Na podlagi odgovorov smo sklenili, da je strip učinkovit didaktični pripomoček in bi ga bilo vredno uporabiti tudi pri drugih učnih vsebinah.
Ključne besede: geografija, nadarjeni dijaki, učni pripomoček, strip
Objavljeno v DKUM: 14.07.2023; Ogledov: 435; Prenosov: 56
Celotno besedilo (6,98 MB) |
7. Primerjava kompetenčno naravnanih didaktičnih trendov pri pouku geografije med Nemčijo in Slovenijo : magistrsko deloTim Klecker, 2023, magistrsko delo Opis: Osnovno problemsko vprašanje primerjave kompetenčne naravnanosti trendov pri pouku geografije med Nemčijo in Slovenijo najprej obravnavamo z vidiki, ki izhajajo iz globalnega splošno-pedagoškega znanstvenega okvirja. V nalogi se v nadaljevanju poglabljamo v področje šolske geografije na ravni obveznega splošnega izobraževanja znotraj njenih diferenciranih didaktično-specifičnih okvirjev obeh držav. Konkretizacija preučevanja se v nalogi na eni strani nanaša na analizo, primerjavo in vrednotenje pedagoških razprav o implementaciji konceptov kompetenc v polje nemškega in slovenskega obveznega splošnega izobraževanja kot tudi njenih teoretičnih podlag, utemeljitev, klasificiranja, razmejevanja, geneze in razvoja ter vodilnih kompetenčnih usmeritev sodobne šole. Pod drobnogled vzamemo še učne rezultate obeh držav v raziskavi PISA in prikazujemo ključne ugotovitve, izhajajoče iz morebitnih učinkov šolskih reform z ozirom na kompetence. Na drugi strani v sferi geografskih predmetno specifičnih perspektiv obravnavane tematike prikažemo, kakšen je prispevek šolske geografije k izobraževanju in pridobivanju geografskih kompetenc ter preučujemo konkretne normativne rešitve umeščanja kompetenc za načrtovanje in izvajanje pouka geografije s slovenskimi in hessenskimi učnimi načrti oz. kurikuli. Delo zaključujemo z analizo, primerjavo in vrednotenjem učnih nalog izbranih učbenikov obeh dežel z vsebinami oz. temami, ki obravnavajo evropski prostor v kontekstu pridobivanja geografskih kompetenc.
Ključne besede: kompetence, pouk geografije, kompetenčna usmeritev, obvezno splošno izobraževanje, kurikularno načrtovanje
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 489; Prenosov: 46
Celotno besedilo (2,27 MB) |
8. Proces vključevanja učenja na prostem v geografski kurikul : magistrsko deloUrška Žižek, 2023, magistrsko delo Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil analizirati operativne učne cilje, zapisane v učnem načrtu za geografijo v osnovni šoli glede na to, ali jih je možno realizirati na prostem oz. izven učilnice ter oblikovati dva scenarija vključitve učenja na prostem v osnovnošolski izvedbeni letni učni načrt oz. pripravo za pouk geografije na dveh različnih nivojih, konservativnem in progresivnem. V teoretičnem delu smo opredelili pomen in umeščenost terenskega dela v pouk geografije v osnovni šoli. Opredelili smo tudi pogoje za izvedbo terenskega dela za namene izobraževanja, prednosti in ovire pri vključevanju terenskega dela v izobraževanje ter proces izvajanja učenja na prostem. Empirični del magistrskega dela temelji na pripravi dveh izvedbenih letnih načrtov oz. priprav, usmerjenih v vključevanje učenja na prostem v osnovnošolski pouk geografije, ena na konservativnem oz. osnovnem nivoju ter ena na progresivnem oz. naprednem nivoju. V ta namen smo oblikovali tudi predloge priprav učenja na prostem pri pouku geografije v osnovni šoli, ki bi jih lahko vključili na osnovni oz. napredni nivo letnega načrtovanja. Ob tem smo uporabili metodo intervjuja, s katero smo učiteljici geografije v osnovni šoli predstavili oba pripravljena letna izvedbena kurikula za vključevanje učenja na prostem v pouk geografije. Na osnovi ugotovljenega zaključujemo, da je v učnem načrtu za geografijo v osnovni šoli veliko ciljev in vsebin, ki jih je možno realizirati s terenskim delom in da je učenje na prostem možno realizirati na osnovi dveh različnih scenarijev – na osnovnem in naprednem nivoju.
Ključne besede: učenje na prostem, terensko delo, letni načrt dela, učni načrt, pouk geografije
Objavljeno v DKUM: 10.07.2023; Ogledov: 428; Prenosov: 85
Celotno besedilo (3,07 MB) |
9. Predstava o idiličnem podeželju v sloveniji kot gonilo regionalnega razvoja : magistrsko deloZala Virant, 2022, magistrsko delo Opis: Idilično podeželje je socialni in miselni konstrukt, ki je posledica značilnosti moderne družbe. Procesi, kot so urbanizacija, hiter tempo življenja in odtujenost, so povzročili, da sta se mnenje in vrednotenje podeželja spremenila v smeri, da družba življenje na podeželju vrednoti kot lepo, mirno, čisto, solidarno, srečno – idilično. Izoblikovala se je nova družbena predstava o podeželju, ki ga ocenjuje kot idilično okolje. Nova idilična predstava o podeželju vpliva na konkretne spremembe prostora in spreminja njegove funkcije, namene, značilnosti in identiteto. Osnovni namen magistrskega dela je raziskati, kakšno je vrednotenje podeželja v Sloveniji oziroma ali je predstava o slovenskem podeželju idilična. V teoretičnem delu smo opredelili koncept idiličnega podeželja in predstavili njegove razsežnosti, značilnosti in nastanek. Na podlagi tujih raziskav smo potrdili obstoj idilične predstave v modernih družbah in predstavili primere idiličnega podeželja. Proučili smo tudi oblikovalce predstave o idiličnem podeželju ter opredelili nove funkcije in namen podeželja. Nato smo se osredotočili na predstavitev podeželja v Sloveniji in predstavili njegovo preobrazbo, razvoj in simboliko. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo o vrednotenju in uporabi slovenskega podeželja. Ugotovili smo, da so v predstavi o podeželju prisotne tendence idiličnosti podeželja in da je podeželje vrednoteno kot pozitivno, mirno, čisto in lepo. Na podlagi značilnosti predstave o slovenskem podeželju smo oblikovali splošne smernice za nadaljnji regionalni razvoj podeželj, ki so v skladu s predstavo in željami njihovih prebivalcev ter obiskovalcev.
Ključne besede: idilično podeželje, Slovenija, regionalni razvoj, geografija podeželja
Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 557; Prenosov: 90
Celotno besedilo (1,97 MB) |
10. Primerjava rabe IKT pri pouku geografije pred, med in po epidemiji COVID-19 v slovenskih osnovnih in srednjih šolah : magistrsko deloCiril Kolar, 2022, magistrsko delo Opis: Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) je vedno bolj prisotna na vseh področjih življenja. Zaprtje šol zaradi pandemije COVID-19 je leta 2020 učitelje prisililo v delo na daljavo, in tako še povečalo uporabo IKT. Pouk geografije je bil že pred pandemijo tesno povezan z uporabo oblik IKT, kar se v času poučevanja na daljavo ni spremenilo. V raziskavi nas je zanimala pogostnost uporabe IKT med učitelji pri pouku geografije. Vzorec predstavlja 138 učiteljev geografije na osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji. Ugotavljamo, da so anketirani učitelji najredkeje uporabljali IKT pri pouku geografije pred epidemijo in najpogosteje med epidemijo. Splošna raven uporabe IKT je bila pri pouku geografije po epidemiji višja od tiste pred epidemijo. Pred epidemijo so najpogosteje uporabljali e-mail, programe Office 365 in iskalnike informacij. Med epidemijo so ob že prej uporabljanih IKT oblik zelo pogosto uporabljajo tudi orodja za komunikacijo na daljavo in spletne učilnice. Po epidemiji pogostnost uporabe orodij za komunikacijo na daljavo in spletne učilnice upade. Pogosto uporabljani ostajajo e-mail, programi Office 365 in iskalniki informacij. V vseh obdobjih so najmanj uporabljane didaktične kartice, programska oprema za snemanje predavanja, GIS in GPS. Ugotavljamo, da spol ne vpliva na pogostnost uporabe IKT. Starost statistično ne vpliva na pogostnost uporabe IKT, vendar v opisni statistiki opazimo, da mlajši učitelji pogosteje uporabljajo IKT kot starejši. Regija sicer ni statistično povezana z uporabo IKT, vendar v opisni statistiki opazimo razlike v uporabi IKT glede na regije. Tip šole ne vpliva na pogostnost uporabe IKT. Mlajši učitelji se ocenjujejo kot bolj usposobljene glede na starejše učitelje. Učitelji, ki poučujejo na srednjih šolah, zase menijo, da so bolj usposobljeni kot tisti učitelji, ki poučujejo na osnovnih šolah. Učitelji so lastno usposobljenost po epidemiji ocenili višje kot to pred epidemijo. Manj izkušeni učitelji se pred epidemijo ocenjujejo za bolj usposobljene kot bolj izkušeni učitelji. Tako mlajši kot tudi starejši učitelji so pred in tudi po zaprtju šol IKT uporabljali zaradi lastne želje.
Ključne besede: IKT, geografija, COVID-19, poučevanje, digitalne kompetence
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 761; Prenosov: 134
Celotno besedilo (3,48 MB) |
