| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv eksperimentalnega dela na znanje in odnos do živih živali pri študentih predšolske vzgoje in razrednega pouka
Hanija Bujas, 2020, magistrsko delo

Opis: Učitelji v slovenskih šolah zelo redko vključujejo žive živali v poučevanje bioloških vsebin. Med možnima vzrokoma za nevključevanje živali v pouk bi lahko bila pomankljivo znanje pridobljeno na dodiplomskem študiju ter odnos do takšnega dela. Zato smo ugotavljali, ali eksperimentalno delo z živimi živalmi vpliva na znanje in odnos študentov, bodočih učiteljev razrednega pouka in predšolske vzgoje, do živali. S temi rezultati smo želeli prikazati, pozitiven vidik vpeljevanja laboratorijskega in eksperimentalnega dela z živimi organizmi v pouk. Da bi pridobili ustrezne podatke, smo izvedli učno enoto, v katero so bile vključene vsebine o živalih. Učna enota je imela enako vsebino, razlikovala pa se je v izvedbi. V obeh izvedbah smo podatke pridobili z uporabo vprašalnika pred in po učni enoti. S polovico študentov (56 študentov) smo izvedli enoto z eksperimentalno metodo dela, medtem ko je za drugo polovico (55 študentov) učna enota potekala v frontalni izvedbi. V eksperimentalni pristop smo vključili žive živali - hišno miš (Mus musculus), argentinskega ščurka (Blaptica dubia) in polža ahatnika (Achantina fulica). Ugotovili smo, da so študenti udeleženi v frontalni izvedbi usvojili več znanja, kot študenti eksperimentalne skupine. Po drugi strani pa so študenti, ki so z živalmi opravljali etološke eksperimente, bolj naklonjeni vključevanju živih živali v učni proces, kot študenti, ki so frontalno poslušali o živalih, kar pomeni, da se je spremenil njihov odnos do dela z živalmi. Na osnovi izsledkov raziskave predlagamo, da naj pridobijo bodoči učitelji čim več neposrednih izkušenj z živimi organizmi med študijem na univerzitetni ravni. Predpostavljamo namreč, da lahko z izkušnjami v času študija in oblikovanjem pozitivnega odnosa do takšnega vplivamo na prenos tovrstnih metod dela v razred.
Ključne besede: odnos, eksperimentalno delo, študenti, žive živali
Objavljeno: 28.01.2021; Ogledov: 118; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

2.
Vpliv biotskih in abiotskih dejavnikov na izbiro habitata pri ličinkah dveh vrst volkcev (Neuroptera, Myrmeleontidae)
Tadeja Bantan, 2020, magistrsko delo

Opis: Preučevali smo izbiro habitata pri ličinkah dveh vrst volkcev lijakarjev, Euroleon nostras in Myrmeleon formicarius. Izbira primernega mesta za gradnjo lijaka je zelo pomembna in odvisna od različnih dejavnikov. Raziskali smo preferenco do habitata na osnovi različnih abiotskih in biotskih dejavnikov, kot so zrnavost substrata, vlaga, vpliv osvetljenosti ter prisotnosti drugega osebka. Ličinke so izbirale med štirimi različnimi granulacijami peska. Za najustreznejšo sta obe vrsti izbrali granulacijo peska z zrnavostjo od 230-540 µm. Nadalje smo ugotavljali, katera granulacija je druga in tretja najbolj ustrezna izbira, v kolikor je ustreznejša navlažena. Ličinke obeh vrst so kazale podobno preferenco do granulacij peska, od G2 (230-540), nato G1 (110-230 µm) ali G3 (540-1000 µm). Ličinkam ne ustreza granulacija G4 (1000-1540 µm). Ugotovili smo, da oba dejavnika, vlažnost substrata in granulacija, vplivata na izbiro substrata pri ličinkah. Nadalje smo preverili, kako na ličinke vplivata sprememba osvetljenosti in prisotnost drugega osebka. Večina ličink E. nostras je zgradila lijak v osenčenem delu posode, ob prisotnosti drugega osebka, tudi v primerih, ko sta v posodi bila dva osebka iste ali različnih vrst. Predvidevamo, da so za vrsto pomembnejši abiotski dejavniki v habitatu, manj pa interakcije. V nasprotju so ličinke M. formicarius kazale preferenco do osvetljenega dela ter večje oddaljenosti od drugega osebka, zato so ličinke v parih gradile lijake tudi na osenčenem delu posode. Predvidevamo, da interakcije in posledično kompeticija med osebki močneje prizadeneta ličinke vrste M. formicarius.
Ključne besede: volkci, Euroleon nostras, Myrmeleon formicarius, vlaga, granulacija peska, osvetljenost, interakcija, izbira habitata
Objavljeno: 29.10.2020; Ogledov: 144; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

3.
Analiza serije slikanic o petelinčku avtorice Vesne Radovanovič
Eva Klokočovnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V prvem delu magistrske naloge so predstavljene likovne in literarne značilnosti slikanic. Opisane so tudi značilnosti otroka v predbralnem obdobju, saj so naslovniki slikanic, ki so obravnavane v magistrski nalogi, otroci ravno v tem obdobju. Opredeljene so značilnosti živalskih pravljic. V magistrskem delu je obravnavanih vseh šest slikanic o petelinčku, ki so do sedaj izšle. Analizirani so glavni in stranski liki, zgodba, pripovedovalec, književno dogajanje in čas, zgradba besedila ter snov, tema in motivi. V tabeli sta analizirana besedilo in ilustracije. Na koncu pa je še analiza naslovnice, notranje naslovnice in veznih listov, odnosa med besedilom in ilustracijami ter komentar tipične ilustracije iz posamezne slikanice. V sklepnem delu so predstavljene in utemeljene hipoteze. Pokazale so se ugotovitve, da so glavne značilnosti živalske pravljice žival kot glavni lik z nedoločeno vlogo in antropomorfnimi značilnostmi ter pojavljanje elementov, značilnih za klasične avtorske pravljice. Potrjeno je bilo, da serija slikanic spada med živalske pravljice, saj je glavni literarni lik petelinček, slikanice pa vsebujejo značilne elemente klasične pravljice.
Ključne besede: slikanica, živalska pravljica, slikanice o petelinčku
Objavljeno: 07.10.2020; Ogledov: 192; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

4.
Interakcije med larvami volkcev in plenilsko vedenje ob povečani prisotnosti plena
Eva Veler, 2018, magistrsko delo

Opis: Larve volkcev so sedentarni plenilci, med katerimi je kar nekaj vrst, ki gradijo pasti v obliki lijakov. V prvem delu naloge smo preučevali interakcije med larvama dveh vrst lijakarjev; Euroleon nostras in Myrmeleon formicarius. Vrsti se v naravi pojavljata simpatrično. V prvem poskusu smo kompeticijo med dvema larvama povečali, tako da smo 15 dni hranili le eno larvo v paru, nato smo režim hranjenja spremenili. Larve E. nostras so, ne glede na hranjenost, ob prisotnosti M. formicarius bolj povečale lijake kot v kontrolnem poskusu, kjer so bile v posode nameščene posamezno. Larve M. formicarius so v interakcijah lijake manj povečevale, hkrati pa so se več prestavljale in so bile pogosteje brez lijakov. Pri večji gostoti larv sta se obe larvi pogosteje prestavljali, pogostejši je bil tudi pojav znotrajcehovskega plenilstva. Ne glede na hranjenost obeh larv v paru, so larve E. nostras v interakcijah pogosteje zmagale kot larve M. formicarius. Sklepamo, da lahko različen odziv larv obeh vrst na pomanjkanje hrane pomembno vpliva na kompeticijsko uspešnost posamezne vrste. V zadnjem poskusu smo pare larv 24 ur snemali in analizirali videoposnetke. Opisali smo 14 novih osnovnih vedenjskih vzorcev, ki so vključeni v direktne interakcije med larvami obeh vrst volkcev. Kot sedentarni plenilci so larve volkcev odvisne od aktivnosti plena, zato je pomembno, da vsako priložnost čim bolj učinkovito izkoristijo. V drugem sklopu naloge smo preučevali odziv larv E. nostras na povečano pristnost plena. Opazovali smo hranjene larve 2. in 3. stadija ter stradane larve 3. stadija. Larvam smo v lijak v kratkem časovnem zaporedju spustili dve mravlji. Večjih razlik v odzivu na nov plen med skupinami nismo opazili. Larve so se večinoma na nov plen odzvale le, če so prvega že usmrtile. V kolikor je bil prvi plen še živ, novega niso poskušale uloviti. Nekatere larve prvega plena niso takoj izpustile, ampak so začele lučati pesek v nov plen, medtem ko so v čeljustih prvega še zmeraj držale. Samo stradane larve so zmeraj izkoristile oba plena, hranjene larve pa so prvi plen vrgle iz lijaka ali ga pustile ležati v lijaku, ne da bi ga do konca izsesale.
Ključne besede: volkci, medvrstne interakcije, Euroleon nostras, Myrmeleon formicarius, stradanje, prehranjevalno vedenje, povečana prisotnost plena
Objavljeno: 01.10.2018; Ogledov: 679; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

5.
PLENILSKO VEDENJE LARV DVEH VRST VOLKCEV V RAZLIČNIH RAZMERAH
Jure Dervodel, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali vedenjsko plastičnost pri larvah dveh vrst volkcev (Neuroleon microstenus in Euroleon nostras) in preverili konsistentnost obnašanja pri posamezniku. Ugotovili smo, da so larve vrste N. microstenus oba vedenjska vzorca odstranjevanja ostankov plena v povprečju uporabljale enako pogosto. Proučevali smo vedenjsko plastičnost volkcev vrste N. microstenus in ugotovili, da se vedenjski vzorci v razmerah z apliciranim vidnim dražljajem, v razmerah z manjšo granulacijo substrata in v razmerah, kjer smo larve hranili z manjšim plenom, razlikujejo od vedenjskih vzorcev v kontrolnem poskusu. Pri volkcih vrste N. microstenus smo zabeležili 12 osnovnih vedenjskih vzorcev, ki so v različnih razmerah bili različno zastopani, kar kaže na vedenjsko plastičnost vrste. Pri vrsti E. nostras pa smo zabeležili 9 različnih osnovnih vedenjskih vzorcev, ki so zaradi vedenjske plastičnosti prav tako različno zastopani v različnih razmerah (kontrola, vidni dražljaj in vibracijski dražljaj). Zanimiva sta dva na novo opisana vedenjska vzorca - obmirovanje med dražljajem in priprava mesta prežanja. Povprečen čas hranjenja larv je bil najkrajši v kontrolnem poskusu, podaljšal se je z vidnim dražljajem in spremembo granulacije. Naše raziskave niso potrdile, da bi manjši plen vplival na čas prehranjevanja larve. Rezultati statističnih analiz signifikantnih razlik ne potrjujejo.
Ključne besede: volkci, lijakarji, nelijakarji, Neuroleon microstenus, Euroleon nostras, vedenjska plastičnost, vidni dražljaj, vibracijski dražljaj, sprememba granulacije, velikost plena
Objavljeno: 18.01.2017; Ogledov: 806; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (947,14 KB)

6.
Instrumentalno pogojevanje ter razlikovanje med barvo in obliko objekta pri zlatih ribicah (Carassius auratus)
Damkina Lucija Ditz Pečnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Zlate ribice (Carassius auratus) so hladnovodne ribe kostnice, za katere je značilno da so odporne tudi na neoptimalne življenjske pogoje. Imajo dobro razvit vid, s katerim dobro razlikujejo različne barve in oblike objektov ter razdalje. Zaradi omenjenih lastnosti so pogosto uporabljene živali v etoloških poskusih. V diplomski nalogi smo raziskovali instrumentalno pogojevanje pri zlatih ribicah (Carassius auratus). Štiri osebke smo najprej naučili sledenja hranilni palici nato pa samostojnega plavanja skozi obroč. Po osvojenih nalogah smo spremenili barvo in obliko obroča ter opazovali spremembo obnašanja v obeh primerih. Pri spremenjeni obliki obroča se čas, potreben za to, da je riba opravila svojo nalogo ni bistveno spremenil, pri spremenjeni barvi pa so ribe potrebovale občutno več časa, da so nalogo zaključile, ali pa je sploh niso zaključile. Ugotovili smo, da so starejše ribe za učenje potrebovala več časa od mlajših, pa tudi da spol pri hitrosti učenja ni igral nobene razlike.
Ključne besede: Zlate ribice, Carassius auratus, instrumentalno pogojevanje, barva, oblika, etologija
Objavljeno: 15.11.2016; Ogledov: 1411; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

7.
Vpliv temperature na pigmentacijo in velikost telesa larv volkca vrste Euroleon nostras
Sanja Panič, 2016, magistrsko delo

Opis: Spreminjajoče se okolje vpliva na osebke, ki v njem živijo. Temperatura je eden izmed ključnih dejavnikov, ki je za organizme pomemben in v okolju tudi zelo spreminjajoč. Temperatura vpliva na biokemične in fiziološke procese v organizmih. Vpliv temperature je še posebej pomemben pri eksotermnih organizmih, katerih telesna temperatura je odvisna od temperature okolice. V magistrski nalogi smo želeli preveriti vpliv temperature na velikost in pigmentiranost telesa ter razvoj in aktivnost larv vrste E. nostras. Ugotovili smo, da so larve prvega in drugega larvalnega stadija aktivne najdlje časa, kar pomeni, da so čez zimo v mirovanju najkrajši čas, medtem ko so larve tretjega larvalnega stadija v diapavzi najdaljši čas. Ugotovili smo, da se kaže počasnejši razvoj larv, ki smo jih gojili pri nižjih temperaturah v primerjavi z larvami gojenimi pri višjih temperaturah. Prav tako so se pokazale razlike v pigmentaciji larv. Larve gojene pri nižjih temperaturah so imele dorzalno stran glave in protoraksa temnejše obarvane kot larve gojene pri višjih temperaturah.
Ključne besede: Euroleon nostras, temperatura, obarvanost, hitrost razvoja, aktivnost
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 753; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

8.
9.
10.
Vpliv temperature substrata na predatorsko vedenje ličinke volkca Euroleon nostras (Neuroptera: Myrmeleontidae)
Gregor Hauptman, 2015, magistrsko delo

Opis: Ličinke volkcev (Neuroptera: Myrmeleontidae) so sedentarni plenilci, za katere je značilno, da plena ne zasledujejo, temveč nanj prežijo. Večina vrst preži na plen pod površino substrata, nekatere vrste pa za lov plena gradijo pasti. Uspešnost lova plena je pri sedentarnih plenilcih v veliki meri odvisna od mikrohabitata oziroma od neposredne okolice, še posebej pri tistih volkcih, ki za lov plena gradijo pasti. Eden izmed dejavnikov, ki vpliva na ličinke, njihovo vedenje in posledično na kvaliteto izgrajene pasti, je temperatura. Namen magistrske naloge je preučiti vpliv temperature na plenilsko vedenje ličink vrste Euroleon nostras, ki zajema gradnjo pasti, lov plena in hranjenje. Opazovali smo gradnjo lijaka in plenjenje pri treh različnih temperaturah substrata: 16, 25 in 35 °C. Gradnja lijaka je pri različnih temperaturah trajala različno dolgo. Frekvenca lučanja peska se je povečevala s temperaturo, posledično so ličinke potrebovale največ časa za izgradnjo lijaka pri 16 °C, medtem ko se je dolžina gradnje s povečevanjem temperature krajšala. Ličinke so gradile najmanjše lijake pri nizki temperaturi, vendar je zaradi njihove zmanjšane aktivnosti gradnja takih pasti trajala najdlje, v primerjavi z visokimi temperaturami, kjer so ličinke zgradile velike lijake hitreje. Ličinke so bile pri temperaturi 25 °C skoraj štirikrat bolj aktivne kot pri 16 °C, medtem ko se je njihova aktivnost med 25 in 35 °C povečala le za slabih dvakrat. Pri lovu plena in hranjenju smo poimenovali in opisali tri nove vedenjske vzorce, ki do sedaj za vrsto E. nostras med hranjenjem še niso bili zabeleženi, to so: submerzija ličinke, premik in sunkovito razpiranje in zapiranje čeljusti. Čas posameznih faz plenilskega vedenja se je razlikoval v odvisnosti od temperature. Ličinke so potrebovale več časa za hranjenje pri nizkih temperaturah.
Ključne besede: volkci, lijakarji, plenilsko vedenje, temperatura, lov plena, gradnja lijaka
Objavljeno: 13.11.2015; Ogledov: 1745; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici