| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 173
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Naveza ponudbe botaničnega vrta univerze v mariboru s ponudbo športnega turizma in rekreacije v destenaciji maribor - pohorje
Jaka Klemenčič, 2020, diplomsko delo

Opis: Turizem najpogosteje povezujemo s potovanji, kulturo in drugimi spremljajočimi dejavnostmi. S kombinacijo turizma in športa se razvija ena najhitreje rastočih zvrsti turizma – športni turizem. Ta se osredotoča na doživljanje športne ponudbe v destinaciji. V raziskavi smo se osredotočili na ponudbo športno-rekreativnega turizma v Mariboru in okolici, opredelili njegovo vlogo in s predlogi skušali povezati športni turizem in Botanični vrt Univerze v Mariboru ter privabiti potencialne turiste. Z analizo rezultatov anketiranja smo ugotovili, da je s pomočjo športno-rekreativnega turizma, s pomočjo športnih ustanov in prireditev mogoče tržiti Botanični vrt Univerze v Mariboru.
Ključne besede: športni turizem, destinacija, športna ponudba, Botanični vrt Univerze v Mariboru.
Objavljeno: 25.03.2021; Ogledov: 74; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (609,26 KB)

2.
Revitalizacija športnega kompleksa Graberje
Nina Brezovec, 2021, magistrsko delo

Opis: Zavedanje o pomembnosti športa je med prebivalstvom vse bolj prisotno. Športni objekti so postali pomembna tipologija v kakovostnem razvoju urbanega območja. Pri tem so problem gosto pozidana območja, v katerih ni prostora za velike športne površine. Športne stavbe se v takih primerih gradijo na robu mesta, kjer so precej nedostopne za morebitne uporabnike. Predmet magistrske naloge je manjša športna dvorana Graberje, ki se nahaja v širšem središču mesta Varaždin. Zgrajena je bila v 70. letih 20. stoletja in od tedaj je število njenih uporabnikov raslo. Zaradi potrebe po dodatnih športnih površinah so našli začasne rešitve, ki obstajajo še danes. Dva športna ”balona” nad zunanjimi igrišči ne ustrezata današnjim standardom energetske učinkovitosti. Magistrska naloga se osredotoča na revitalizacijo športnega kompleksa Graberje in bo s svojo rešitvijo ponudila dovolj kakovostnega prostora za potrebe uporabnikov.
Ključne besede: šport, športna dvorana, športna igrišča, Graberje, revitalizacija, Varaždin
Objavljeno: 17.03.2021; Ogledov: 138; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (75,22 MB)

3.
Odnosi med prebivalci in policijo v ruralnem okolju
Barbara Klemenčič, 2020, diplomsko delo

Opis: Medsebojni odnosi so pri vsakomur sestavni del življenja. Prve interakcije in graditev odnosov se pri vsakemu izmed nas začenjajo v otroštvu. Z leti pridobivamo izkušnje, se srečujemo z drugimi ljudmi in si tako širimo obzorje. Pri medsebojnih odnosih gre za graditev osebnosti in občutkom sprejemanja, ki je pogojeno z zaupanjem. Tudi pri policijskem delu je potrebna pozornost in stalno utrjevanje temeljev zaupanja med policisti in skupnostjo. Odnose je na vsakodnevni ravni potrebno gojiti, saj se ravnovesje lahko hitro poruši z nelegitimnim pristopom. V diplomski nalogi smo se osredotočili na odnose med prebivalci ruralnega okolja ter policijo. Za ruralno okolje smo se odločili, ker smo želeli izvedeti, kakšni so odnosi med prebivalci in policijo izven mesta. V prvem delu smo opredelili temeljne pojme, ki povezujejo našo temo, v drugem delu pa smo se osredotočili na dejstva. Predmet našega raziskovanja predstavlja občina Gorenja vas – Poljane, kjer smo izvedli tudi splošno anketo. K anketi je pristopilo 51 oseb, ki je odgovarjalo na vprašanja, povezana s pomenom policijske dejavnosti, njihovim zaupanjem in percepcijo o varnostnih problemih. Zanimalo nas je, kako na policijsko delo gledajo anketiranci, kako varno se počutijo v kraju bivanja, ugotavljali smo tudi medsebojne odnose. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo sestavili celoto in ugotovili, da so policisti in njihovo delo v občini dobro sprejeti. Anketiranci zaupajo njihovemu delu, vendar bi si želeli, da bi imeli več posluha pri upoštevanju njihovih predlogov. V občini bivanja se počutijo varno, saj kriminaliteta in nered ne predstavljata večjega problema. Sklepamo lahko, da je delo policije pri zagotavljanju varnosti in uresničevanju temeljnega poslanstva na tem območju uspešno.
Ključne besede: diplomske naloge, ruralno, policijsko delo v skupnosti, odnosi, strah pred kriminaliteto
Objavljeno: 11.03.2021; Ogledov: 67; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

4.
Bismarck ustanovitelj nemškega imperija
Primož Grašič, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava življenje Otta von Bismarcka. Kot sin ponižnega očeta in matere iz srednjega sloja, čigar predniki so pustili svoj pečat v zgodovini, si je tudi Bismarck prizadeval, da bi se vtisnil v v spomin zgodovine. Otto Leopold Eduard von Bismarck se je rodil 1. aprila 1815 v Schönehausenu. Imel je precej težavno otroštvo. Otto naj bi svojega očeta Ferdinanda ljubil bolj kot mamo Wihelmino, ki ga je vpisala v najboljšo srednjo šolo Graue Kloster v Berlinu Po končani srednji šoli ga je Wilhelmina poslala v kraljestvo Hanover, kjer je obiskoval univerzo v Göttingenu. Maja 1835 je opravil zaključni izpit, po katerem se je usposobil za državno službo v Prusiji. Leta 1851 je postal poslanec v pruskem deželnem zboru, 1859 pruski poslanik v Petrogradu in 1862 v Parizu. Istega leta je postal pruski kancler. Od takrat naprej si je prizadeval za združitev Nemčije pod okriljem Prusije in nato krepitev in širjenje nemškega cesarstva. Sprva je korenito reorganiziral in moderniziral pruske oborožene sile. Leta 1864 je dosegel, da je Prusija skupaj z Avstrijo napadla Dansko in Prusiji priključil Schleswig. Leta 1866 je premagala Avstrijo in vzela pod svoje okrilje še severne nemške državice. Istega leta je Bismarck ustanovil Severnonemško konfederacijo. Leta 1870 je izzval francosko-prusko vojno in po zmagi priključil pod okrilje Prusije še južne nemške države. 18. januarja 1871 so v Versaillesu Nemčijo razglasili za cesarstvo, pruskega kralja Viljema I. pa za cesarja. Leta 1873 je sklenil zvezo treh cesarjev (z Avstro-Ogrsko in Rusijo) in na ta način hotel osamiti Francijo. Rusija je kmalu izstopila iz zveze, zato je 1882 ustanovil podobno zvezo z Italijo in Avstro-Ogrsko. Leta 1885 je pridobil nekaj afriških kolonij in sklenil z Rusijo varnostni pakt. V notranji politiki se je opiral na junkerje (zemljiško plemstvo v Prusiji) in velike kapitaliste; skušal je vzpostaviti in utrditi pruski militaristični absolutizem. S katoliško cerkvijo na nemškem jugu se je zapletel v t. i. kulturkampf. Boril se je tudi proti delovanju socialistov in proti politični svoboščinam; v ta namen je 1878 izdal "Izjemni zakon", ki je prepovedal delovanje socialnih demokratov. Leta 1890 je po prepiru s cesarjem Viljemom II. odstopil. Umrl je 30. julija 1898 v Friedrichsruhu! v Nemškem cesarstvu.
Ključne besede: Otto von Bismarck, prusko(nemški) diplomat, politik, kancler, Prusija, Nemčija
Objavljeno: 11.03.2021; Ogledov: 75; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

5.
POROČANJE AMERIŠKO-SLOVENSKEGA ČASOPISJA O ORGANIZIRANOSTI LJUDSKE OBRAMBE V NEKDANJI JUGOSLAVIJI (1968-1989)
Žiga Štajnbaher, 2012, diplomsko delo

Opis: V burnem letu 1968, ki je pretreslo Evropo in svet, je zamisel posodobljenega ustroja oboroženih sil na vzgledih iz časov narodnoosvobodilnega boja, ko se je bila Zveza socialističnih sovjetskih republik še enkrat lotila discipliniranja socialističnega tabora z vojaško intervencijo, kar je bil za Jugoslavijo hladen tuš, ki je bil streznil snovalce in izvajalce obrambne zasnove. Obstoj Jugoslovanske ljudske armade naj ne bi bil več zadostno jamstvo za ohranitev suverenosti, na vojskovališču naj bi jo bilo mogoče premagati, če bi napadalec zagotovil potrebno številčno in tehnično premoč. Tako so osnovali nov sistem splošne ljudske obrambe, v katerega so nameravali vključiti vso prebivalstvo, bliskoviti vojni pa naj bi se poskušali zoperstaviti z zamislijo dolgotrajne obrambne vojne. Jugoslovansko ljudsko armado je dopolnila nova struktura – teritorialna obramba, ki je delovala podobno kot nekdanji partizanski odredi. Z njo je bil zagotovljen vojaški nadzor nad vsem ozemljem. Bila je množična in sestavljali so jo prebivalci občin, kjer naj bi enote v primeru potrebe tudi uporabili. Enote naj bi bile enonacionalne, visoko motivirane, neobremenjene z nastanitvijo in oskrbo in naj bi bile najbolj celovito povezane s prebivalstvom. Tako zasnovo je 11. februarja 1969 uzakonil zvezni zakon za ljudsko obrambo. Na velikem manevru Svoboda 71 dve leti kasneje so zasnovo teritorialne obrambe preizkusili v praksi. Začel se je pospešen razvoj teritorialne obrambe. Štabi in enote naj bi bili nastajali tudi v podjetjih in krajevnih skupnostih. Republiški štab za teritorialno obrambo se jev začetku imenoval Glavni štab za splošno ljudsko obrambo, na čelu z Bojanom Polakom – Stjenko.
Ključne besede: Jugoslovanska ljudska armada, teritorialna obramba, splošna ljudska obramba, manever Svoboda 71, obrambna vojna, partizanski odredi, zvezni zakon za ljudsko obrambo
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 67; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

6.
Rhetorical Figures Between Traditional Poetry and Rap
Rok Klemenčič, 2020, magistrsko delo

Opis: This Master’s thesis looks into figures of speech used in classical poetry as compared to rap. With the help of Heinrich F. Plett’s analytic scheme, we have established a model for future linguistic comparison which could be modified and applied to various fields and works. The results of the analysis have shown similarities and differences between poetry and rap from the point of view of figures as well as other rhetorical devices: rhythm, structure, motifs, etc. The figures are identified and their potential influence on the perception of the poem/rap song is analysed. Stylistic analysis serves as a basis for the comparison, and the thematically connected pairs allow us a deeper insight into the selected works. Some similarities beyond the mere use of figures are established, i.e., motifs, themes, rhythm and meter. This analysis allows us to compare the genres, while the results show tendencies and characteristics typical of either traditional poetry or rap, i.e., use of certain rhymes, orthography, and punctuation.
Ključne besede: Figures of speech, Stylistics, Poetry, Rap, Comparative approach
Objavljeno: 25.01.2021; Ogledov: 103; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

7.
Stališča staršev in vzgojiteljev glede izvajanja neformalnih oblik sodelovanja v vrtcih
Špela Klemenčič, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Neformalne oblike sodelovanja v vrtcih smo želeli raziskati, katere vrste neformalnih oblik se najpogosteje izvajajo v vrtcu Studenci Maribor, kako vzgojitelj starše seznanjajo z njimi in kako starši ocenjujejo sodelovanje z vzgojitelji. Diplomska nalogo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo opisali, kako poteka sodelovanje med vrtcem in starši. Podrobneje smo opisali sodelovanje s starši, predstavili ovire, ki se pojavijo pri sodelovanju, potek komunikacije med vzgojitelji in starši ter metode in načela, ki jih lahko vzgojitelj uporabi pri delu s straši. V teoretičnem delu smo prav tako predstavili neformalne oblike sodelovanja med vrtcem in starši. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave o oblikah neformalnega sodelovanja med vrtcem in starši. Podatke, zbrane s pomočjo intervjujev za starše in vzgojitelje, smo nato obdelali kot vodeni intervju, kar pomeni, da so bili podatki obdelani vsebinsko kot kritično ovrednotenje podanih odgovorov.
Ključne besede: sodelovanje s starši, neformalne oblike sodelovanja, komunikacija, vrtec, vloga vzgojitelja
Objavljeno: 27.10.2020; Ogledov: 177; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

8.
Slovensko-ameriška skupnost v Clevelandu po letu 1991
Jaka Zapečnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je predstavljena zgodovina slovenskoameriške skupnosti na območju clevelandske metropolitanske regije po letu 1991. Temelji na preučevanju zapisov v slovenskoameriških etničnih časnikih in študiju strokovne literature. Fokus naloge je usmerjen v etnične strukture, ki jih je slovenska skupnost v Clevelandu vzpostavila že pred letom 1991, po letu 1991 pa te ohranjajo nekatere dejavnosti. Naloga v pretežni meri analizira življenje pete generacije Američanov slovenskega porekla, ki so po svojem profilu drugačni od prvih priseljencev. Velikih valov novih priseljencev iz Slovenije po letu 1991 ni zaslediti, posledično najbolj dejavni del skupnosti ostajajo Američani slovenskega rodu, katerih slovenskost zaživi vsaj ob koncih tedna. Dodatna vrednost slovenskoameriške skupnosti po letu 1991 so posamezniki, ki so dosegli zavidljive rezultate na najrazličnejših področjih. Posebno poglavje v nalogi je posvečeno politikom slovenskega rodu, ki so na območju clevelandske metropolitanske regije aktivni tudi po letu 1991. Ob omenjenih politikih v Clevelandu in okolici delujejo tudi številni kulturniki in znanstveniki. Slovenska skupnost se lahko pohvali tudi z astronavti slovenskega rodu. V Clevelandu se je skupnost organizirala tudi takrat, ko je Slovenija najbolj potrebovala pomoč, leta 1991. Tudi zaradi pritiska te skupnosti so ZDA priznale Slovenijo kot samostojno in suvereno državo 7. aprila leta 1992. Ameriški Slovenci so prav tako budno spremljali vstop Slovenije v NATO in Evropsko unijo.
Ključne besede: slovenski izseljenci, Cleveland, slovenske etnične župnije, bratske podporne jednote, narodni domovi
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 143; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

9.
Stadion pod Pohorjem
Gregor Tollazzi, 2020, magistrsko delo

Opis: Modernizacija in tehnološki napredek so stadione precej spremenili. V širokem spektru nogometnih stadionov najdemo veliko dobrih, veliko pa tudi banalnih in v najslabšem primeru nehumanih. Čeprav je nogomet najbolj priljubljen šport na svetu in se nogometni stadioni še vedno polnijo, se poraja vprašanje, ali je to še vedno njihov primarni namen. Nemalokrat izgledajo kot tujek v prostoru, ki je rezultat slabe umestitve, neupoštevanja prvin estetskh kompozicij in funkcionalnih zahtev. V nalogi se osredotočamo na kulturno izhodišče kraja in okolice, osnovne arhitekturne elemente in kolektivno podzavest ljudi, kar skozi skrbno načrtovanje združimo in skušamo doseči raven objekta, ki v ljudeh vzbudi arhetipe, povečuje in vzpodbuja čutnost in odnos do objekta, ter poskrbi za boljše doživetje obiskovanja nogometnih tekem. V iskanju koncepta, ki bi objekt in prostor opolnomočil že ob izgradnji in bi kljub sodobni zasnovi bil uglašen z okolico.
Ključne besede: nogometni stadion, šprotni objekt, čutna arhitektura, arhetipi, trajnostna gradnja
Objavljeno: 25.05.2020; Ogledov: 551; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (180,94 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici