1. Primerjalna analiza poročanja o trajnosti oskrbnih verig izbranih slovenskih večnacionalnih podjetijSergeja Juhart, 2024, magistrsko delo Opis: Trajnostno poročanje je nenehno razvijajoče se področje, kar od podjetij zahteva stalno učenje, prilagajanje in izboljšanje pripravljenosti na nove zahteve tega poročanja. Slednje je Evropska unija oblikovala tudi z Direktivo poročanja o trajnostnem razvoju podjetij (angl. Corporate Sustainability Reporting Directive (CSRD)), Direktivo o skrbnem pregledu trajnosti podjetij (angl. The Corporate Sustainability Due Diligence Directive (CSDDD)) in Evropskimi standardi poročanja o trajnosti (angl. European Sustainability Reporting Standards (ESRS)). Trajnostno poročanje postaja tudi celovitejše, zajema kazalnike okolja, družbe in upravljanja (ESG) ter obsega vrednostno verigo podjetja. Slednja zajema oskrbno verigo podjetja, ki je v mednarodnem okolju ključni del podjetja in iz katere izhaja marsikateri vpliv podjetja na trajnostno poslovanje.
V teoretičnem delu magistrskega dela obravnavamo trajnost v mednarodnih oskrbnih verigah, poročanje o trajnostnem poslovanju in poročanje o trajnosti oskrbnih verig. V tem delu opredeljujemo pomen direktiv CSRD in CSDDD ter standardov ESRS za poročanje o trajnosti oskrbnih verig. V empiričnem delu nas je zanimalo poročanje o trajnosti oskrbnih verig treh izbranih slovenskih večnacionalnih podjetij. To smo delno raziskovali na osnovi sekundarnih podatkov - z analizo trajnostnih poročil podjetij -, pri čemer sta nas zanimala predvsem dosedanje poročanje o trajnosti mednarodnih oskrbnih verig in dosedanje opravljanje skrbnega pregleda oskrbnih verig. Primarni del empirične raziskave je obsegalo anketiranje, v katerem so izbrana podjetja sodelovala. Z analizo odgovorov na postavljena vprašanja smo pridobili vpogled v trajnostno poročanje podjetij, v njihove zaznane priložnosti in izzive poročanja o trajnosti oskrbnih verig ter v njihovo opravljanje skrbnega pregleda oskrbnih verig.
Z empirično raziskavo smo ugotovili, da izbrana podjetja v svoja poročila o trajnostnem poslovanju vključujejo informacije o trajnosti oskrbnih verig. Spoznali smo, da podjetja pri poročanju o trajnosti oskrbnih verig priložnosti in izzive zaznavajo v podobnem obsegu. Za pridobivanje informacij o oskrbni verigi bodo podjetja primorana izboljšati opravljanje skrbnega pregleda oskrbnih verig. Sklepamo, da še vsa podjetja niso zelo dobro pripravljena na zahteve novih ureditev trajnostnega poročanja.
Ključne besede: trajnost, trajnostno poročanje, trajnost oskrbnih verig, kazalniki ESG, večnacionalna podjetja
Objavljeno v DKUM: 16.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (3,13 MB) |
2. Spodbujanje raziskovanja otrok z raziskovalno škatlo: petelin in kokoš, na podlagi individualnega dela in dela v tandemu : diplomsko deloLarisa Črešnar, Eva Juhart, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga z naslovom "Spodbujanje raziskovanja otrok z raziskovalno škatlo:
Petelin in kokoš, na podlagi individualnega dela in dela v tandemu" temelji na
teoretičnem, praktičnem in empiričnem delu, kjer nas je zanimalo kakšne so razlike, ki se
kažejo pri predšolskih otrocih, glede na samostojnost in uspešnost. Samostojnost je
lastnost, ki bi ji morali nameniti več pozornosti in ji predvsem pri otrocih omogočati, da
se razvije v čim večji meri. Didaktični pripomoček za razvijanje samostojnosti pri
odkrivanju novega znanja so prav raziskovalne škatle. S skrbno pripravljeno in podrobno
opisano raziskovalno škatlo je rokovalo 20 otrok, starih od 3 do 6 let. Od tega je bilo 10
otrok vključenih v individualno obliko dela, 10 otrok pa v tandemsko obliko dela. Otroci
so bili med raziskovanjem motivirani in so z zanimanjem pristopili k reševanju nalog
raziskovalne škatle. Rezultati opazovanja otrok so pokazali, da so bili le-ti uspešni in
samostojni tako pri individualni obliki dela kot tudi pri delu v tandemu, kar pomeni, da je
raziskovalna škatla primerna za otroke drugega starostnega obdobja.
Ključne besede: raziskovanje, petelin, kokoš, predšolski otrok, individualno delo, delo v
tandemu
Objavljeno v DKUM: 12.09.2024; Ogledov: 31; Prenosov: 30
Celotno besedilo (4,67 MB) |
3. Ples kot športna interesna dejavnost v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju : magistrsko deloSara Juhart, 2023, magistrsko delo Opis: Ples predstavlja in zajema široko polje možnosti raziskovanja – od kretenj, gibov, mimike, gestike in drugih telesnih premikov do prikazovanja različnih čustvenih stanj ter občutij. V nadaljevanju se v magistrskem delu ukvarjamo s pomenom plesne dejavnosti za razvoj otroka v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju. Najprej teoretično opredelimo plesno dejavnost – pri tem se dotaknemo njenega nastanka, razvoja in vpliva na družbo s posebnim poudarkom na pomenu plesa pri otrocih v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Potem svoje raziskovanje premaknemo na praktični del magistrske naloge, pri katerem je sodelovalo 20 otrok, od tega 10 deklic in 10 dečkov. Izvedli smo 6 učnih ur interesne dejavnosti – plesa. Za ugotovitev pomena plesa pri otrocih smo uporabili vprašalnik, kjer smo raziskovali splošno znanje otrok o plesu pred in po izvedbi učnih ur ter kriterije, s čimer smo želeli dobiti objektiven uvid v otrokovo znanje in poznavanje plesne dejavnosti pred ter po izvedenih učnih urah. Preučevali smo otrokovo znanje o plesu, kreativnost, ritem, usklajenost, improvizacijo, ustvarjalnost, domišljijo in sodelovanje z drugimi. Rezultati kažejo, da po izvedbi strnjene plesne vadbe učenci razumejo ples mnogo bolj celostno in večplastno kot pred samo vadbo. Ugotoviti je mogoče, kako pomembna je plesna dejavnost za otroke – za njihov psiho-fizični razvoj in delovanje. Sama raziskava je pokazatelj, da je večja vključitev plesne dejavnosti v učni načrt ne le spodbujana in priporočena, temveč nujna.
Ključne besede: plesna dejavnost, otroci, učenje, učne ure, učni načrt
Objavljeno v DKUM: 23.06.2023; Ogledov: 578; Prenosov: 95
Celotno besedilo (2,04 MB) |
4. Grbi plemiških rodbin na Spodnjem Štajerskem v prvem stoletju habsburške nadoblastiDejan Juhart, 2021, magistrsko delo Opis: Pozno srednjeveška družba je v duhu viteštva in križarskih pohodov pričela razvijati rodbinske simbole, ki so se odražali kot poslikava na ščitih in jih imenujemo grbi. Sprva so grbe uporabljale le rodbine, ki so bile najvišje na družbeni lestvici, kasneje pa so grbe pričele uporabljati tudi nižje plemiške rodbine. Posledično so se razvila stroga pravila, ki so plemičem velevala, kakšna sme biti podoba grba. Konec 13. stoletja so imele več ali manj vse rodbine že svoj grb, ki jih danes lahko rekonstruiramo preko pečatov. Pečati so namreč temeljno izhodišče za prepoznavanje rodbinskih grbov. Rodbina je rodbinski simbol, se pravi grb, prenašala iz roda v rod in ga spreminjala le v redkih primerih. Grb je bil za plemiče orodje za potrjevanje lastnikove identitete in statusnega simbola, ki ga je imel v družbi. Na Spodnjem Štajerskem je v 14. stoletju bilo prisotnih ogromno število plemiških rodbin, ki so na heraldičnem polju uporabljali razgibano paleto različnih motivov, med katerimi prevladujejo predvsem živali in geometrijske oblike. Med rodbinami izstopajo predvsem Aufensteinski, Kunšperški, Lichtensteinski, Mariborski, Pfanberški, Ptujski, Stubenberški, Viltuški, Vovbrški, Vuzeniški, Walseejski in Žovneški, ki spadajo med posestno in politično najmočnejše rodbine na Spodnjem Štajerskem v prvem stoletju habsburške nadoblasti.
Ključne besede: Spodnja Štajerska, plemiške rodbine, grbi, heraldika, 14. stoletje, Aufensteinski, Helfenberški, Kacenštajnski, Kranichberški, Kunšperški, Lichtensteinski, Lindeški, Mariborski, Pfanberški, Ptujski, Ranšperško-Dobrnski, Safenski, Stubenbergi, Turnski, Viltuški, Vovbrški, Vrbovški, Vuzeniški, Walseejski, Žovneški, Celjski
Objavljeno v DKUM: 19.10.2021; Ogledov: 1218; Prenosov: 256
Celotno besedilo (5,04 MB) |
5. Primerjalna analiza spletnega trženjskega komuniciranja trajnostne potrošnje živilSergeja Juhart, 2021, diplomsko delo Opis: V sklopu trajnostnega razvoja vse večjo pomembnost pridobiva trajnostna potrošnja živil. Zavedanje potrošnikov o pomenu trajnostnih in lokalnih prehrambnih izdelkov se zvišuje, s čimer se veča tudi število tako imenovanih trajnostnih potrošnikov. Trgovine z živili posledično vpeljujejo novosti na področje njihove ponudbe tipov živil in komunikacije ponudbe živil. Pri tem se prilagajajo novim potrebam potrošnikov in ponujajo vedno več ekoloških in lokalnih živil. Z izvajanjem trajnostnih projektov in trženjskih komunikacijskih kampanj, se trgovine z živili usmerjajo v trajnostno poslovanje. Sodobni potrošniki bodo informacije velikokrat pridobivali na spletnih straneh podjetij. Pomembno je, da podjetja oblikujejo ustrezno spletno trženjsko komuniciranje.
V teoretičnem delu diplomskega dela smo proučili ključne vidike trajnostnega razvoja, pomen in razloge implementacije zelenega trženja ter značilnosti zelenega trženjskega spleta. Obravnavali smo trženjski komunikacijski splet, kjer smo se osredotočili na spletno trženje kot del digitalnega trženja. Proučili smo trajnostno potrošnjo ter značilnosti in vrste trajnostnega potrošnika. Zanimali so nas vloga in aktivnosti trgovin z živili za ozaveščanje potrošnikov o pomenu trajnostne potrošnje ter načini trajnostnega označevanja.
V empiričnem delu smo analizirali spletne strani trgovin z živili Tuš, Hofer in Spar z vidika načina in obsega trženjskega komuniciranja trajnostne potrošnje. Osredotočili smo se na izdelke v njihovi ponudbi, vključujoč njihovo embalažo ter trajnostne blagovne znamke in oznake, na trajnostne projekte, ki so povezani z živili, na dodatno obveščanje potrošnikov o pomembnih tematikah, na umeščenost in obseg oglaševanja trajnostne ponudbe na spletnih straneh trgovin z živili ter na celovitost komuniciranja, ki ga odraža tudi poročilo o trajnosti. Ugotovili smo, da je ponudba trajnostnih živil močno prisotna v vseh obravnavanih trgovinah z živili. Zaznali smo tudi nekatere razlike pri obsegu ponudbe trajnostnih živil in načinih označevanja ter informiranja o tovrstnih živilih. Raziskovanje smo dopolnili z analizo spletnih strani matičnih podjetij trgovin z živili in spletnih strani izbranih trgovin z živili na Hrvaškem.
Ključne besede: trajnostna potrošnja živil, trajnostni potrošnik, spletno trženjsko komuniciranje, zeleno trženje, trgovine z živili.
Objavljeno v DKUM: 15.10.2021; Ogledov: 1039; Prenosov: 168
Celotno besedilo (1,99 MB) |
6. Vloga patronažnega varstva in pomoč socialno ogroženim družinamKarolina Juhart, 2021, diplomsko delo Opis: Opis : V patronažnem zdravstvenem varstvu je diplomirana medicinska sestra nosilka zdravstvene nege in oskrbe na domu posameznika. Socialno ogrožene družine lahko diplomirane medicinske sestre odkrijejo pri svojem vsakodnevnem terenskem delu, zato je pomembno da dobro poznajo svoj ter in nudijo ustrezno pomoč. Namen zaključnega dela je raziskati, kako diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu obravnavajo socialno ogrožene družine ter s kakšnimi stiskami se ljudje soočajo. Metode : Pregledali smo strokovno literaturo v slovenskem in angleškem jeziku. Strokovno literaturo smo iskali v podatkovnih bazah Pub Med, Google Učenjak, Cobiss. Članki uporabljeni za izdelavo zaključnega dela niso bili starejši od 10 let, ter so bili polno dostopni. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik. Rezultati : Socialna ogroženost je v Sloveniji velika, saj se večina patronažnih medicinskih sester srečuje z njo pri svojem delu. V največji meri se socialna ogroženost kaže v brezposelnosti in revščini. Razprava in sklep: Ker se socialna ogroženost iz leta v leto povečuje, imajo diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu veliko vlogo, saj vstopajo v domače okolje družine in so tudi prve, ki lahko nudijo ustrezno pomoč, podporo ter po potrebi vključijo še druge službe za pomoč.
Ključne besede: Ključne besede : patronažno varstvo, socialno ogrožene družine, pomoč
Objavljeno v DKUM: 09.07.2021; Ogledov: 975; Prenosov: 182
Celotno besedilo (1,28 MB) |
7. Telesna samopodoba moških uporabnikov fitnesaTomaž Juhart, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod: Raziskovanje telesne samopodobe se je v večini osredotočalo le na ženske, kljub temu pa lahko v zadnjem času opazimo porast literature, ki obravnava izključno telesno samopodobo moških. Moški z nizko telesno samopodobo pogosto posegajo po anabolnih steroidih, ki so v nekaterih primerih povod za razvoj nizke samopodobe in mišične dismorfije.
Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anonimne spletne ankete, ki jo je izpolnilo 70 moških uporabnikov fitnesa. Podatke smo analizirali s pomočjo programa IBM SPSS.
Rezultati: Več kot polovica anketiranih (n = 41; 58,6 %) ima le nekaj manjših pomislekov glede telesne samopodobe, 35,7 % anketiranih moških izraža blago obliko nezadovoljstva s telesno samopodobo. Pri 4,3 % je mogoče opaziti izrazito negativno telesno samopodobo, med tem, ko ima 1,4 % moških zelo hudo obliko nizke telesne samopodobe.
Razprava in sklep: Zadovoljstvo s telesnim videzom močno vpliva na duševno in fizično zdravje. Nizka telesna samopodoba lahko vodi v številna psihiatrična obolenja s hudimi posledicami, zato je pomembna promocija pozitivne telesne samopodobe. Z našo raziskavo ugotavljamo, da moški uporabniki fitnesa izkazujejo nezadovoljstvo s telesno samopodobo.
Ključne besede: mišična dismorfija, samopodoba, moški uporabniki fitnesa, telesna samopodoba
Objavljeno v DKUM: 10.02.2021; Ogledov: 1479; Prenosov: 329
Celotno besedilo (459,75 KB) |
8. |
9. Šivana risba - 5 domovNatalija Juhart, 2018, magistrsko delo Opis: Osrednja tema magistrske naloge je šivana risba, ki med seboj združuje tri različna izrazna sredstva – šivanje, linijo in prostor. Omenjeni pojmi so osnova praktičnega dela, hkrati pa predstavljajo izhodiščne točke teoretičnega dela, ki je razdeljen na tri poglavja. Za boljše razumevanje je v začetku najprej predstavljen in na grobo razčlenjen pojem šivane risbe. Temu sledi prvo poglavje, kjer so predstavljeni pomen, funkcija in umetnostno zgodovinski razvoj šivanja, ki ga obravnavamo kot zvrst likovnega izražanja. Drugo poglavje obravnava linijo, ki se kot osnovna likovna prvina v umetniških delih pojavi v vseh možnih oblikah. Teoretični del zaključuje poglavje o prostoru, o popačenju prostora. Umetnik z omenjenim popačenjem razgalja lastno dojemanje realnosti, hkrati pa gledalcu omogoči vstop v njegov intimni likovni prostor. Teoretični del naloge tako temelji na analizi, sintezi, komparaciji, vrednotenju in interpretaciji različnih besedil, teorij in umetnostno zgodovinskih pregledov. Magistrska naloga z naslovom napove vsebino praktičnega dela, ki je v posebnem poglavju tudi podrobno opisan, razložen in podprt s fotografijami. Gre za povsem osebno izpovedno likovno delo, ki temelji na razkolu doma na pet različnih lokacij. Praktični del magistrske naloge je produkt podrobne likovne analize posamezne hiše, ki jo sestavlja zbirka risb iz skicirke in pet velikih šivanih risb na negrundirano nenapeto platno. Vse to pa predstavlja simbolno restitucijo razklanega doma nazaj v celoto.
Ključne besede: Šivanje, šivana risba, tapiserija, linija, prostor, likovni prostor, perspektiva.
Objavljeno v DKUM: 20.11.2018; Ogledov: 1553; Prenosov: 299
Celotno besedilo (8,96 MB) |
10. Divja odlagališča v občini Oplotnica - občinski ukrepi : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAnja Juhart, 2017, diplomsko delo Opis: Odpadki obstajajo že skoraj tako dolgo kot sama zgodovina človeštva. Dandanes pa so postali del našega vsakdanjega življenja. V sedanjem času se je odnos do odpadkov spremenil. Z odpadki ravnamo vedno bolj premišljeno in racionalno. Še vedno pa obstajajo osebe, ki odpadke odvažajo na mesta, ki za njih niso primerno pripravljena. Takšna odlagališča imenujemo divja odlagališča. Uporabniki teh odlagališč predvsem nezavedno, nekateri pa tudi zavedno povzročajo nevarnost in tveganje za zdravje ljudi in narave ter ustvarjajo gojišče za različne prenašalce nalezljivih in drugih bolezni. Divja odlagališča predstavljajo obremenitev za okolje, kar vpliva na živalstvo, prst, vodo in zrak. Prav zato smo se odločili, da pripravimo diplomsko delo, ki bo raziskalo ukrepe, kako preprečiti nastajanje divjih odlagališč.
Čeprav občina Oplotnica spada med manjše občine v Sloveniji, je prav, da preverimo tudi pri njej, kako ravna z odpadki. S pomočjo intervjuja smo tako preverili pri občini, kakšna sredstva je uporabila za pravilno ločevanje odpadkov ter posledično zmanjšanje nastajanja divjih odlagališč. Z anketnim vprašalnikom pa smo preverili, kako ti ukrepi delujejo v praksi. V občini se poslužujejo petih različnih načinov, s katerimi si prizadevajo občane spodbuditi k pravilnemu ravnanju z odpadki ter posledično zmanjšanju divjih odlagališč. Kot prvi ukrep je ozaveščanje, za katerega menimo, da je eden od ključnih ukrepov, s katerimi lahko zmanjšamo nastajanje divjih odlagališč, saj brez pomoči prebivalcev tega ne moremo zaustaviti. Drugi ukrep je izgradnja zbirnega centra, ki je za občane brezplačen in se je med njimi dobro prijel. Tretji ukrep je postavitev ekoloških otokov za papir in steklo. Čistilne akcije predstavljajo četrti ukrep, za katerega se je izkazalo, da ni najučinkovitejši. Kot peti ukrep smo navedli kaznovanje kršiteljev z globo. Ta ukrep je nujen, vendar v sedanji praksi skoraj neučinkovit, saj so kršitelji dovolj iznajdljivi, da med odpadki ne puščajo takšnih, ki bi vsebovali njihove osebne podatke.
Ključne besede: odpadki, ravnanje z odpadki, divja odlagališča, preprečevanje, ukrepi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.11.2017; Ogledov: 1567; Prenosov: 201
Celotno besedilo (1,45 MB) |
