| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 546
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv avtomatizacije na delovna mesta in izobraževanje
Melita Pašagić, 2021, diplomsko delo

Opis: Današnja uspešnost organizacij temelji ne le na ljudeh, ampak tudi na uporabi avtomatiziranih sistemov in praktično na tehnologiji v celoti. Pravzaprav je svet danes na splošno močno obremenjen z vsakodnevno uporabo tehnologije, ki jo hkrati tudi obožujemo. Hiter tempo in bolj napredna tehnologija lahko izredno vplivata na kakovost dela, izobraževanja in življenja nasploh. Diplomsko delo govori o avtomatizaciji in njenem vplivu na delovna mesta ter izobraževanje. Razdeljeno je na dva dela, in sicer na teoretični in empirični del. Teoretični del vsebuje tri sklope. Prvi sklop govori o pojmu avtomatizacije, razlogih za avtomatizacijo, začetku in prihodnosti avtomatizacije, medtem ko drugi sklop predstavlja avtomatizacijo na delovnih mestih in kako lahko ta vpliva na delovni proces. V tretjem sklopu smo pa z avtomatizacijo in izobraževanjem predstavili možne spremembe, ki se lahko uresničijo in potencialno spremenijo sam izobraževalni sistem. Empirični del predstavlja raziskavo. Za zbiranje podatkov v okviru raziskave o vplivu avtomatizacije na delovna mesta in izobraževanje smo uporabili anketni vprašalnik. Namen raziskave pa je bil ugotoviti mnenje posameznikov o vplivu avtomatizacije na delovna mesta in izobraževanje.
Ključne besede: avtomatizacija, delovna mesta, izobraževanje
Objavljeno: 08.06.2021; Ogledov: 25; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

2.
Prepoznavanje in razvoj talentov v organizacijah v sloveniji
Tim Pičulin, 2020, magistrsko delo

Opis: Po vsem svetu so se v zadnjem desetletju organizacije, na različnih področjih, soočale z različnimi spremembami, ki so prisilile vodstvo organizacije v zamenjavo poslovnih in delovnih strategij. Poleg tega smo bili na različnih trgih priča novi hitro-rastoči tehniki in tehnologiji, ki je vplivala tudi na področje management talentov. Organizacije so se v tem času začele zavedati pomembnosti talenta med zaposlenimi, saj jim ti zagotavljajo konkurenčno in poslovno prednost. Vendar se morajo zavedati, da v veliko primerih sam talent ni dovolj, saj morajo pri tem imeti učinkovito zasnovan sistem upravljanja talentiranega kadra, da dosežejo tako kratkoročne kot dolgoročne zastavljene cilje organizacije. V vsaki fazi upravljanja talentov morajo imeti izbrane pravilne metode in strategije; učinkovit načrt izobraževanja, usposabljanja ali izpopolnjevanja; in znati prepoznati in ohranjati talent. Namen dela je približati problematiko omenjenega področja, in sicer, prikazati težave, s katerimi se srečajo organizacije pri vsaki posamezni fazi – privabljanja, prepoznavanja, razvoja in zadrževanja talentov. Na podlagi tega smo opravili anketiranje različnih zaposlenih na različnih področjih, ki smo jo kasneje opisali in analizirali ter podprli z že opravljenimi mednarodnimi raziskavami. V teh raziskavah je sodelovala tudi Slovenija. K temu smo dodali tudi vzroke in posledice, ki so nastale zaradi nastale situacije. Na podlagi vsega tega smo na koncu podali nekatere predloge in rešitve za izboljšave pri upravljanju s talenti.
Ključne besede: management talentov, talent, prepoznavanje talentov, razvoj talentov, zadrževanje talentov.
Objavljeno: 12.03.2021; Ogledov: 105; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (3,95 MB)

3.
Izzivi kadrovskega managementa v XXI. stoletju
Marko Ferjan, Iztok Podbregar, Antonia Novak, Polona Šprajc, Eva Jereb, Vesna Novak, Marko Urh, 2021, znanstvena monografija

Opis: Marko Ferjan obravnava fenomene: zadovoljstva pri delu, organizacijske klima in zavzetosti. Koncept zadovoljstva pri delu izhaja iz paradigme organizacijskega vedenja. Konec 20. stoletja se je že zdelo, da v teoriji in praksi kadrovskega managementa koncept zadovoljstva ni več aktualen. Vendar v zadnjem obdobju merjenje zadovoljstva v povezavi z merjenjem zavzetosti spet postaja aktualno. Marsikatera današnja anketa zadovoljstva pa ne upošteva spoznanj znanosti, ni pa zanemarljivo, da je pri uporabi anket o zadovoljstvu vačsih prihajalo tudi do zlorab. Zato se je avtor odločil za ponovno obravnavo te teme. Iztok Podbregar, Antonia Novak in Polona Šprajc obravnavajo prepoznavanje, spodbujanje in vključevanje raznolikosti talentov. Eva Jereb v prispevku poda značilnosti trenutno najbolj zastopanih generacij na delovnih mestih v organizacijah. Vesna Novak obravnava razširjenost prekarnega dela. nameni posledicam prekarnosti. Eva Jereb in Marko Urh se ukvarjata s spremembami in tranzicijo v času krize ter vloga vodstva organizacij pri tem.
Ključne besede: kadrovski management, zavzetost, delo s talenti, pekarno delo, krizni management, medgeneracijsko sodelovanje pri delu
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 116; Prenosov: 25
URL Povezava na datoteko

4.
Stališča vzgojiteljev in staršev do zgodnje obravnave otrok
Simona Jereb, 2020, magistrsko delo

Opis: Zgodnja obravnava spodbuja otrokovo zdravje, razvijanje sposobnosti, zmanjšuje razvojne zaostanke in spodbuja vlogo staršev pri vzgojno-izobraževalnih ciljih otroka. Ima pomemben vpliv na usmeritev otrok s posebnimi potrebami, kajti skrbi za nadaljnje lažje delo glede na njihove potrebe. Traja vse od rojstva do vstopa otrok v osnovno šolo. Namen magistrskega dela je bil raziskati stališča zgodnje obravnave vzgojiteljev predšolskih otrok, pomočnikov vzgojiteljev predšolskih otrok in staršev otrok, ki imajo otroka, vključenega v proces zgodnje obravnave. Želeli smo raziskati razlike glede na osebo in starost anketiranih oseb. V raziskavi so sodelovali vzgojitelji predšolskih otrok – pomočniki vzgojiteljev, vzgojitelji predšolskih otrok in starši iz Vrtca Anice Černejeve, Vrtca Mavrica Vojnik, Vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica in Vrtca Slovenske Konjice. Zanimalo nas je, kakšna stališča do zgodnje obravnave imajo starši, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok, kakšno je znanje staršev in strokovnih delavcev na področju zgodnje obravnave ter ali imajo starši, vzgojitelji predšolskih otrok in vzgojitelji predšolskih otrok – pomočniki vzgojiteljev različen pogled na proces zgodnje obravnave. Pri tem so nas zanimale razlike v stališčih do zgodnje obravnave glede na osebo in starost. Oseba je spremenljivka, ki nam pove, ali je anketiranec v razmerju do otroka njegov vzgojitelj, pomočnik vzgojitelja ali starš. Podatke, pridobljene z anketiranjem, smo nato statistično obdelali z računalniškim programom SPSS, ki se uporablja pri statični obdelavi podatkov. Uporabili smo analitične obdelave podatkov: frekvenčno distribucijo spremenljivk, osnovno deskriptivno statistiko in Kruskal-Wallisov H-preizkus. Rezultati raziskave nas opozarjajo, da obstajajo v stališčih do zgodnje obravnave statistično značilne razlike med vzgojitelji predšolskih otrok – pomočniki vzgojiteljev, vzgojitelji predšolskih otrok in starši. Staršem niso v tolikšni meri zagotovljena dodatna izobraževanja na področju zgodnje obravnave kot vzgojiteljem in pomočnikom vzgojiteljev. Statistično značilne razlike glede na starost smo ugotovili pri pridobivanju znanja s pomočjo strokovne literature in pri trditvi glede spoštljivega odnos med strokovnimi delavci in starši.
Ključne besede: zgodnja obravnava, predšolsko obdobje, stališče, starši, strokovni delavci
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 136; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

5.
Pogledi ljudi na izobraževanje in izobraženost
Sandra Bundalo, 2020, diplomsko delo

Opis: Kakovost življenja je odvisna od prirojenih in pridobljenih sposobnosti, na katere imajo posamezniki različen pogled. Temeljni pogoj za uspešen razvoj posameznika je zdrav organizem. Človekova osebnost se razvije pri procesu vzgoje, s katero je prepleteno izobraževanje. Poznamo različne vrste izobraževanja in različne izobraževalne programe. Bistvo vsega pa je, da ta proces prinaša pozitivne spremembe v človekovem življenju in vedenju. Glede na stopnjo izobrazbe se razlikujejo tudi stopnje zaposlenosti in različne ovire v osebnem ter v poklicnem razvoju. Vse to pa posledično vodi do socialne neenakosti in posledično stigmatizacije.
Ključne besede: izobraževanje, izobrazba, zaposlenost, zdravje, stigmatizacija
Objavljeno: 23.12.2020; Ogledov: 150; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (792,10 KB)

6.
Izobraževanja s področja planinstva in gorništva
Tjaša Rant, 2020, magistrsko delo

Opis: V zadnjih letih so planine in gore vse bolj obiskane. Slaba priprava na pot, pomanjkanje znanja in izkušenj ter želja po adrenalinskih podvigih pa so najpogostejši razlogi za nesreče v gorah. V Sloveniji imamo različne oblike in vrste izobraževanj, da bi čim več takšnih dogodkov preprečili. Strokovni kader je tisti, pri katerem pridobimo znanje in se ustrezno usposobimo, da varno dosežemo svoj cilj in se srečno vrnemo v dolino. V prvem poglavju magistrskega dela smo opredelili okolje in opisali problem, s katerim se ukvarja raziskava, namene, cilje, hipoteze in metode raziskovanja. V drugem poglavju smo opredelili pojem izobraževanje ter obrazložili, kaj pomeni planinstvo in kaj gorništvo. Predstavili smo Planinsko zvezo Slovenije in opisali vrste izobraževanj o planinstvu in gorništvu ter njihovo pomembnost za vzdrževanje varnosti v današnjem okolju. V tretjem poglavju smo predstavili raziskavo, na podlagi katere smo pridobili ključne podatke o planinskem in gorniškem izobraževanju ter navadah planincev in gornikov. Postavili smo deset raziskovalnih vprašanj in ugotovitve zabeležili v sklepu magistrskega dela. Raziskavo smo izvedli z anketnim vprašalnikom. Ob koncu smo predstavili mogoče rešitve in predloge, kako bi lahko z vključevanjem v planinska in gorniška izobraževanja izboljšali znanje pohodnikov in gornikov ter s tem zmanjšali število nesreč v gorah.
Ključne besede: planinstvo, gorništvo, izobraževanje, usposabljanje, nesreče v gorah
Objavljeno: 09.11.2020; Ogledov: 147; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

7.
Redni letni razgovori administrativnih delavcev na fakultetah Univerze v Mariboru
Teja Per, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V okviru teoretičnega dela smo izvedli podroben pregled splošnega stanja na področju izvajanja rednih letnih razgovorov in njihov vpliv na nadaljnji razvoj kariere posameznika na podlagi študije različne literature. Opravili smo pregled različnih teorij posameznih avtorjev o definicijah razgovorov znotraj organizacij. Poskušali smo opredeliti pojme redni letni razgovor, sistem razvoja kadrov, vlogo vodje ter navedli prednosti in slabosti razgovorov. Podrobno smo opisali postopek priprave na razgovor zaposlenega tako s strani vodje kot s strani zaposlenega. V metodološkem delu smo izvedli analizi obstoječega stanja na področju izvajanja redih letnih razgovorov preko merjenja mnenj administrativnih delavcev zaposlenih znotraj posameznih fakultet članic Univerze v Mariboru. Na podlagi izvedene ankete kot primer dobre prakse predlagamo usposabljanje vodij za čim bolj učinkovito izvedbo rednih letih razgovorov. Hkrati predlagamo tudi večje sodelovanje vodje pri pojasnjevanju posameznih delovnih nalog in doseganju zastavljenih ciljev. Vodje bi morale ob začetku izvajanja rednih letnih razgovorov bolj podrobno opredelili posamezne delovne naloge, ki jih mora vsak zaposleni opraviti, določiti, po katerih standardih naj bi zaposleni delali, ter morale bi se tudi dogovoriti, katere so potrebne kompetence za opravljanje posameznega dela. Menimo, da v kolikor je zaposleni natančno seznanjen s svojimi nalogami, cilji in roki, je lahko pri svojem delu bolj učinkovit in motiviran. Predlagamo sprotno vpisovanje dogodkov in mnenj vodje v obrazec za zapisovanje kritičnih ter izjemnih dogodkov, kamor si vodja zapisuje tako napake kot tudi dosežke zaposlenega, in preko teh zapisov, ki jih opravi skozi leto, se lahko pred samo izvedbo razgovora tudi ustrezno pripravi. Zelo pomemben element uspešne izvedbe rednega letnega razgovora je ustrezno usposobljena vodja za uspešno izvedbo razgovora ter priprava vodje na sam razgovor. Vodja bi morala zaposlenim predstaviti redni letni razgovor kot nekaj pozitivnega, kar bi omogočilo še več priložnosti za dosego zastavljenih ciljev, za reševanje problemov ter za povečevanje motivacije pri delu.
Ključne besede: redni letni razgovor, univerzitetna administracija, razvoj kariere, vloga vodje
Objavljeno: 27.10.2020; Ogledov: 165; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

8.
Motivacija zaposlenih za delo in izobraževanje v podjetju A1 slovenija, d.d.
Zala Vertačnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema raziskavo v podjetju A1 Slovenija, d. d., glede motiviranosti zaposlenih za opravljanje dela in udeležbo na izobraževanjih. Predstavili bomo pojem motivacije, opisali različne motivacijske dejavnike in teorije, ki vplivajo na posameznike. V nadaljevanju bomo opredelili tudi pojem izobraževanja, motivacijo za izobraževanje zaposlenih ter ovire, s katerimi se srečujemo pri izobraževanju. Vsakega posameznika motivirajo drugačni dejavniki, zato morajo podjetja ugotoviti primerne in najbolj ustrezne načine motiviranja zaposlenih za opravljanje delo in izobraževanja, da bodo svoje cilje dosegli čim bolj učinkovito. V sklopu raziskave smo s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika ugotovili, da se zaposleni zavedajo pomembnosti izobraževanja za opravljanje svojega dela in so za izobraževanje tudi primerno motivirani. Najbolj pomembna dejavnika motivacije za izobraževanje sta nadgradnja znanja ter možnost osebnega razvoja. Zaposlene pri udeležbi na izobraževanjih najbolj ovirajo nezanimiva izobraževanja in pomanjkanje časa. Na motivacijo za delo najbolj vplivata zanimivo delo ter dobri odnosi med sodelavci.
Ključne besede: motivacija, izobraževanje, zaposleni, motivacijski dejavniki
Objavljeno: 27.10.2020; Ogledov: 182; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

9.
Izboljšava prijavno-informacijskega postopka za mobilnosti študentov z namenom študija Erasmus+
Urša Segala, 2020, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu je prikazan problem prijavno-informacijskega postopka za mobilnost študentov z namenom študija Erasmus+ na Univerzi v Mariboru. S proučitvijo trenutnega postopka in težav, ki se pojavljajo, smo iskali rešitve, da bi ga poenotili, poenostavili in posodobili. Podani so predlogi za izboljšavo, ki jih lahko začnemo izvajati takoj, nekateri pa so povezani s finančnim vložkom in daljšim rokom izvedbe. Obstoječ postopek je predolg in prezapleten, tako za študente kot za zaposlene v strokovnih službah in koordinatorje na fakultetah. Začetni del prijavno-informacijskega postopka, ki se izvaja na fakultetah, je zelo nepoenoten, drugi del pa se izvaja na nivoju Mednarodne pisarne na rektoratu UM in je vezan predvsem na finančne dotacije, kjer pa zaradi uporabe osnovnih orodij lahko prihaja do napak. Določeni deli prijavno-informacijskega postopka se podvajajo, vse preveč je dokumentacije v papirnati obliki. Univerza v Mariboru ima za prijavo na mobilnost svojo aplikacijo, ki pa je zastarela in uporabnikom neprijazna. V magistrskem delu je prikazan diagram poteka obstoječega prijavno-informacijskega postopka, zapisane so vse aktivnosti, in sicer od objave razpisa do odhoda študenta na mobilnost. S kritično analizo obstoječega stanja smo ugotovili, kaj so pomanjkljivosti postopka. Po podanih predlogih rešitve problema smo predstavili diagram poteka s podanimi predlogi za izboljšavo. Pričnemo lahko z naslednjimi predlogi za rešitev problemov, npr. ukinitev dekanovega seznama in uvedba obveznega sestanka. Poenotenje pravilnikov bi zahtevalo pripravo predloga pravilnika na nivoju UM in ukinitev pravilnikov po fakultetah UM. Prenos baze medinstitucionalnih sporazumov v aplikacijo, kreiranje študijskega sporazuma in potrjevanje predmetov v aplikaciji, avtomatizirano pošiljanje obvestil študentom, uvedba elektronskega podpisovanja, možnost prijave za nepovratna sredstva, kreiranje pogodb in aneksov v aplikaciji, kreiranje nalogov za izplačilo v aplikaciji ter hramba dokumentacij pa predstavljajo nadgradnje v obstoječi aplikaciji.
Ključne besede: Erasmus+, izboljšava, mobilnost, prijavno-informacijski postopek, Univerza v Mariboru
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 195; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (3,73 MB)

10.
Pregled posebnega poročila IPCC »Global Warming of 1.5 ºC«
Kristijan Brglez, 2020, magistrsko delo/naloga

Opis: Okoljska problematika je v zadnjih dveh desetletjih pridobila izjemno pozornost, ne le s strani gospodarskih subjektov in političnih organizacij, temveč tudi s strani širše javnosti. Za dobro pokritost le-te skrbi cela paleta mednarodnih organizacij, med katerimi je tudi naša obravnavana IPCC. IPCC na letni ravni izda posebna poročila, ki zajemajo določene teme, ki so v tistem trenutku pereče oz. odmevne. Prav tako je bilo v primeru posebnega poročila »Global Warming of 1.5 ºC«, ki je bilo izdano leta 2018 na konferenci v Incheon-u, v Republiki Južni Koreji. Čeprav so poročila pomembnega pomena za širjenje informacij, se je velikokrat pripetilo, da so le-ta postala tarča kritik; razlogi za to tičijo v pomanjkljivih informacijah in tudi v vmešavanju politike. Ta magistrska naloga analizira specifično tematiko poročila, in sicer predvsem vključenost CO2 in njegovih ekvivalentov v navezi s transportom v samem poročilu oz. njegovih referencah. Obenem bo obravnavano trenutno stanje raziskovanja iste tematike kot v poročilu (s pomočjo znanstvenih baz) ter s tem vpogled v trenutno stanje raziskovanja v primerjavi s tistim v poročilu.
Ključne besede: CO2, transport, ekvivalenti, SR1.5ºC, baze znanstvenih objav
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 153; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici