| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Nacionalnost kot dejavnik tveganj za vrstniško viktimizacijo: študija primera
Eva Jazbec Leber, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je ugotoviti, kateri so najučinkovitejši vidiki pomoči pri delu s priseljenimi učenci. Osredotočili smo se na nacionalno pripadnost kot dejavnik tveganja za vrstniško viktimizacijo. V teoretičnem delu smo predstavili nasilje na splošno, nato je sledila vrstniška viktimizacija kot oblika nasilja. Teoretični del magistrskega dela smo zaključili še s poglavjem o vključevanju otrok priseljencev v osnovno šolo. V empiričnem delu smo raziskovali, kakšne so izkušnje priseljencev, ki so doživeli medvrstniško nasilje. Intervjuvali smo priseljene učence, njihove razrednike in svetovalno službo. Pridobljene opise smo analizirali in iskali najučinkovitejše vidike pomoči. Rezultati raziskave kažejo, da učenci doživljajo socialno stisko in strah pred novim okoljem. Potrebno je, da jih okolje sprejme in nudi pomoč pri ocenjevanju, spremljanju ali vključevanju v socialno skupino. Različni vidiki dojemanja izkušnje priseljevanja kažejo, da je vrstniška viktimizacija glede na nacionalno pripadnost prisotna. Na osnovni šoli problematiko ob pojavu sprotno rešujejo. Opažamo medsebojno sodelovanje, spodbujanje spoštovanja kultur priseljenih učencev in odstranjevanje stereotipov.
Ključne besede: vrstniška viktimizacija, nacionalna pripadnost, izkušnja priseljencev.
Objavljeno v DKUM: 24.08.2018; Ogledov: 1333; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

2.
ZNANJE TUJEGA JEZIKA V OSNOVNI ŠOLI: PRIMERJAVA SLOVENIJE, ŠPANIJE IN ŠVEDSKE.
Eva Jazbec Leber, 2016, magistrsko delo

Opis: Povzetek Namen magistrskega dela je predstaviti pridobivanje znanja tujega jezika v osnovni šoli. V teoretičnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na pridobivanje znanja angleščine kot prvega tujega jezika. Predstavili smo mišljenje, miselne zmožnosti in tuji jezik; temu poglavju sledi poglavje o znanju in tujem jeziku. Teoretični del smo zaključili s poglavjem o osnovnošolskem procesu poučevanja in učenja angleškega jezika v Sloveniji, Španiji in na Švedskem. Proučili smo učne načrte za učenje in poučevanje angleškega jezika ter jih med seboj primerjali, pri čemer smo ugotovili, kako se učni načrti med državami razlikujejo ter kakšen vpliv imajo na uspešnost slovenskih, španskih in švedskih učencev. V empiričnem delu magistrske naloge smo preverili znanje angleškega jezika na razredni in predmetni stopnji osnovne šole. Cilj raziskave je bil testiranje učencev dveh starostnih skupin iz treh različnih držav, s čimer smo ugotovili, kako njihove učne izkušnje na področju angleškega jezika vplivajo na znanje le-tega. Raziskava je potekala v Sloveniji, Španiji in na Švedskem. Iskali smo razlike v znanju angleškega jezika glede na državo in razred (starost učencev). Zanimala nas je razlika v znanju učencev 4. in 6. razreda v Sloveniji, Španiji in na Švedskem. Rezultate smo pridobili s pomočjo testa znanja. Kažejo, da so bili med četrtošolci najbolj uspešni švedski učenci, sledijo jim učenci iz Slovenije, nato pa še iz Španije. Raziskovali smo tudi, kako uspešni so bili učenci 6. razreda osnovne šole. Najvišje rezultate so dosegli učenci iz Slovenije, sledijo jim švedski, nato še španski učenci.
Ključne besede: znanje tujega jezika, angleški jezik, osnovna šola, primerjava.
Objavljeno v DKUM: 03.10.2016; Ogledov: 1885; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici