1. Teachers’ perception of environmental crisis in selected Slovenian regionsAndreja Kozmus, Mateja Pšunder, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Attention to the environmental agenda in Slovenia is growing in line with perceived environmental changes and is also being translated into school practice. Teachers are particularly important in educating about and raising awareness of the environmental crisis among young people. Within the framework of the ZELEN.KOM project, among other activities and with multiple respondents, we have identified 204 sets of perceptions of the environmental crisis among teachers, including their concerns about it, and the extent to which they are willing to be educated about it. We were interested in the differences between teachers according to individual variables (gender, age, place of residence and level of education). We found that teachers recognise and are very concerned about environmental issues in Slovenia; overall, there are no significant differences in their responses to the individual variables. In future it would be worthwhile to explore the transition from teachers’ declared views on the environmental crisis to their active, sustainable action. Ključne besede: education, environmental crisis, sustainability, teachers' perceptions, teachers' education Objavljeno v DKUM: 02.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 1 Celotno besedilo (451,80 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Tujerodni invazivni hrošč semenar Megabruchidius dorsalis (Chrysomelidae) živi v SlovenijiEva Horvat, Nina Šajna, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Azijski hrošč semenar Megabruchidius dorsalis, ki se razvija v semenih azijskih vrst gledičevk (Gleditsia), je bil v Evropi prvič zabeležen v Italiji leta 1989, v Sloveniji pa prvič v Mariboru leta 2017. Pojavlja se še v 15 drugih evropskih državah. V novem okolju je vrsta preskočila na dva nova gostitelja iz Severne Amerike, trnato gledičevko (Gleditsia triacanthos) in rogovilarja (Gymnoladus dioicus), sicer oba sorodna azijskim vrstam gledičevke. Med našo raziskavo smo nabrali zrele stroke trnate gledičevke in rogovilarja na različnih lokacijah po osrednji in severovzhodni Sloveniji z namenom raziskati razširjenost M. dorsalis zunaj prvih opisanih lokacij v Mariboru. Stroke smo gojili v gojitvenih vrečah pod stalnimi razmerami v laboratoriju. Vrsto M. dorsalis smo potrdili v šestih krajih po Sloveniji. Na 36 lokacijah (97 %) smo našli izhodne luknje na strokih in semenih, značilne za M. dorsalis, žive ali mrtve hrošče pa smo našli na 26 lokacijah (70 %). Ključne besede: tujerodne vrste, trnata gledičevka, bioinvazije Objavljeno v DKUM: 27.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 3 Celotno besedilo (1,53 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Sprechen, Schweigen oder Schreiben: Gedächtnis in Maja Haderlaps Engel des Vergessens und Uwe Timms am Beispiel meines BrudersMelani Lesjak, 2024, magistrsko delo Opis: Die Magisterarbeit befasst sich mit Themen, die ihren Ursprung in den Geschehnissen des Zweiten Weltkriegs haben und in den Jahren danach ihren Höhepunkt erreichten. Sie befasst sich insbesondere mit der Auseinandersetzung mit der Vergangenheit, der Identitätsbildung, der transgenerationellen Weitergabe von Trauma und der Umwandlung des kommunikativen Gedächtnisses in das kulturelle. Ziel der Arbeit war es, die genannten Themen in der Nachkriegsliteratur zu vergleichen, wobei der Schwerpunkt auf den Autoren lag, deren Familienmitglieder entweder Opfer oder Täter waren. Verwendet wurden die Romane Am Beispiel meines Bruders von Uwe Timm und Engel des Vergessens von Maja Haderlap. Nach umfangreichen Recherchen zu den genannten Themen und der Analyse der Romane wurden mehrere Schlussfolgerungen gezogen. Familienmitglieder von Kriegsopfern sind der Auseinandersetzung mit der Vergangenheit durch das mündlich überlieferte kommunikative Gedächtnis ausgesetzt, während die Mitglieder der Täterfamilien die Auseinandersetzung durch die Suche nach Informationen selbst vornehmen müssen, da das Schweigen die Antwort auf die familiäre Schuld und Scham war. Ihre Identitätsbildung wird stark durch das familiäre kommunikative Gedächtnis und die transgenerationelle Weitergabe des Traumas beeinflusst, das in der Regel von den Eltern und Großeltern unverarbeitet bleibt und auf unterschiedliche Weise an die (Enkel-)Kinder weitergegeben wird. Das Schreiben ermöglichte beiden Autoren die Auseinandersetzung mit der Vergangenheit und dem transgenerational übertragenen Trauma und verwandelte gleichzeitig das kommunikative Gedächtnis in das kulturelle. Ključne besede: Gedächtnis, transgenerationelle Weitergabe von Trauma, Identitätsbildung, Engel des Vergessens, Am Beispiel meines Bruders Objavljeno v DKUM: 27.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 8 Celotno besedilo (1,60 MB) |
4. First records of seed beetles Megabruchidius dorsalis (Fåhræus, 1839) and M. tonkineus (Pic, 1904) from three Balkan countriesMirjana Šipek, Eva Horvat, Nina Šajna, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Asian seed beetles of the genus Megabruchidius have been recorded recently in many European countries. Our contribution serves to formally report the first records of M. dorsalis in Bosnia and Herzegovina, Montenegro and Albania and the first record of M. tonkineus in Montenegro, all found in 2021. Both species develop inside the hard seeds of the ornamental tree Gleditsia triacanthos. Mature G. triacanthos pods were collected from the ground in urban parks of Nikšić and Podgorica (Montenegro) and Tirana (Albania) in July 2021, and Banja Luka (Bosnia and Herzegovina) in August 2021. Fully developed beetles were recorded after two weeks. Megabruchidius dorsalis emerged from the pods collected in all locations, while M. tonkineus was reared only from the pods collected in Podgorica. Because in Podgorica both species were found in the same pods, this also represents confirmation that in some locations these species do co-exist. Overall, M. dorsalis was more widespread and abundant. Ključne besede: alien species, invasive species, range expansion, Gleditsia triacanthos, Europe Objavljeno v DKUM: 25.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 5 Celotno besedilo (1,69 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Konstruiranje protivlomnih avtomatskih drsnih vratJan Horvat, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi je predstavljeno konstruiranje protivlomnih avtomatskih drsnih vrat z oznako pl330b. Nova serija protivlomnih avtomatskih drsnih vrat pl330 podjetja Doorson združuje dobro izolativnost, varnost in eleganten dizajn. Ker pa se je na trgu pojavila želja po vratih z boljšimi varnostnimi lastnostmi, smo se znotraj podjetja odločili za razvoj serije pl330b. Ta serija ima ojačano konstrukcijo, dodatne zaklepe in dosega varnostni standard RC3. Naš cilj je bil ustvariti vrata, ki bodo funkcionalna, estetsko dovršena in odporna proti vlomom, s čimer bomo ostali korak pred konkurenco in zadovoljili potrebe naših strank. Ključne besede: Avtomatska drsna vrata, konstruiranje, protivlomnost, prototip, testiranje Objavljeno v DKUM: 19.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 0 Celotno besedilo (3,96 MB) |
6. Komparativna analiza orodij za vodenje projektov podprtih z umetno inteligencoNina Horvat, 2024, diplomsko delo Opis: Dandanes se, predvsem v podjetjih, soočajo s kompleksnimi projekti in izzivi, kot so obsežne količine podatkov, spreminjajoče zahteve, težave pri upravljanju časa ter virov in pomanjkljiva komunikacija. Napredne tehnološke rešitve in orodja za projektno vodenje postajajo ključna za uspešno izvedbo projektov. V diplomskem delu smo na začetku predstavili, kaj je projektno vodenje in katere so vrste projektov, v nadaljevanju smo predstavili umetno inteligenco, njeno uporabo pri optimizaciji projektov ter vpliv na vodenje. Ocenili smo prednosti in slabosti treh obstoječih orodij za projektno vodenje, podprtih z umetno inteligenco ter izvedli komparativno analizo izbranih orodij. Ključne besede: Inteligentni sistemi, komparativna analiza orodij umetne inteligence, napovedni modeli za vodenje, umetna inteligenca, vodenje projektov. Objavljeno v DKUM: 19.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 18 Celotno besedilo (2,61 MB) |
7. Vloga čustvene valence pri vplivu socialne opore na zaznavo bolečine : EEG raziskavaJana Verdnik, 2024, magistrsko delo Opis: Ljudje smo nenehno vpeti v socialni kontekst, zato na naše doživljanje bolečine vplivajo tudi drugi posamezniki. Še posebej socialna opora bližnjega se kaže kot eden izmed dejavnikov, ki vpliva na posameznikovo zaznavanje bolečine, spremeni pa lahko tudi čustveno počutje in možgansko aktivnost ob bolečini. Namen magistrskega dela je bil preučiti vpliv socialne opore na doživljanje neprijetnosti bolečine in mediatorsko vlogo čustvene valence ter z bolečino povezanih EEG potencialov v tem odnosu. Izvedli smo EEG raziskavo, v kateri so udeleženke prejemale boleče električne impulze v dveh pogojih – med prisotnostjo romantičnega partnerja po video povezavi (socialna opora) ali njegovo odsotnostjo (odsotnost opore). Na vzorcu 40 udeleženk smo ugotovili, da je bila ob prisotnosti socialne opore ocena čustvene valence višja, predvsem pa ocena neprijetnosti nižja kot v pogoju brez nje. Z uporabo večnivojskih mediacijskih modelov smo nadalje pokazali, da imajo v odnosu med socialno oporo in neprijetnostjo bolečine mediatorsko vlogo tako čustvena valenca kot tudi zgodnji in pozni z bolečino povezani EEG potenciali, natančneje N100 in P300. Vsak izmed teh potrjenih mediatorjev ponuja ločeno razlago nižjih ocen neprijetnosti bolečinskih dražljajev ob socialni opori, načeli pa smo tudi preučevanje njihove morebitne medsebojne časovne dinamike, a ta še ni pojasnjena v celoti. Naši rezultati so večinoma skladni z obstoječo literaturo in tako predstavljajo nadgradnjo ter razširitev razumevanja tega področja. Ključne besede: socialna opora, bolečina, čustvena valenca, EEG Objavljeno v DKUM: 11.09.2024; Ogledov: 33; Prenosov: 15 Celotno besedilo (1,93 MB) |
8. Pleteršnikova dediščina : ob stoletnici smrti Maksa Pleteršnika2024, revija Opis: Urednik Marko Jesenšek je pripravil vrhunsko znanstveno delo s področja slovenskega slovaropisja. V monografiji, ki ima 20 samostojnih poglavij, so predstavljeni najnovejši dosežki na področju eSSKJ-a, Slovarja pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, Sprotnega slovarja slovenskega jezika, Rastočega besednjaka SLA, Slovarja slovenskega taroka, jezikovne terminologije v Pleteršnikovem slovarju in njegove makronske dediščine, analize Pleteršnikove rokopisne zbirke zemljepisnih imen in številnih drugih pomembnih ozko slovaropisnih vprašanj s področja sinhronije in diahronije. Pri pisanju so sodelovali najbolj aktivni slovenski jezikoslovci, ki se na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, na ZRC SAZU, na Univerzi v Ljubljani in Univerzi v Mariboru ukvarjajo s slovenskim slovaropisjem ter življenjem in delom Maksa Pleteršnika.
Znanstvena monografija Pleteršnikova dediščina je nastala ob stoletnici smrti znamenitega slovaropisca Maksa Pleteršnika (* 3. 12. 1840, Pišece, † 13. 9. 1923, Pišece). Gre za inovativno, aktualno in doslej najpopolnejše delo s področja slovaropisja, ki promovira slovensko jezikoslovno znanost in razširja vedenje o slovenski kulturni in jezikoslovni dediščini. Ključne besede: Maks Pleteršnik, slovenski jezik, slovaropisje, slovarji, jezikovni viri in tehnologije Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 75; Prenosov: 13 Celotno besedilo (6,39 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Impregnacija biokompozitnih aerogelov za biomedicinske aplikacijeLara Plohl, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu bomo predstavili pripravo biokompozitnih aerogelov iz pektina, naravnega polisaharida, ter polimera polikaprolaktona (PCL). S pomočjo postopka sol gel smo pripravili hidrogelne materiale z različnimi masnimi in volumskimi razmerji pektina raztopljenega v vodi ter PCL raztopljenega v etil-laktatu (EL). Tako pripravljene hidrogele in kasneje alkogele smo z uporabo superkritičnega sušenja pretvorili v aerogele. Karakterizacija aerogelov je vključevala določitev specifične površine z Brunauer, Emmett in Teller (BET) metodo, pri čemer je bila največja izmerjena specifična površina 309 m2/g. Z metodo Barrett, Joyner in Helenda (BJH) smo določili velikost in porazdelitev por biokompozitnih aerogelov. Ugotovili smo, da pripravljeni aerogeli sodijo v mezoporozne materiale. Aerogeli, ki so se po izvedeni plinski adsorpciji izkazali za najobetavnejše so bili izbrani za nadaljnja testiranja. Morfologijo aerogelov smo preučili z vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM), medtem ko smo termično analizo izvedli z uporabo termogravimetrične analize (TGA) in diferencialno skenirne kalorimetrije (DSC). Testirali smo nabrekanje aerogelov ter ugotovili, da vsi vzorci nabreknejo v manj kot eni uri, kar kaže na njihovo potencialno uporabo pri dostavi zdravil. S testom sproščanja natrijevega diklofenaka (DCF) v raztopini fosfatnega pufra (PBS) smo ugotavljali hitrost sproščanja te aktivne učinkovine. Ugotovili smo, da vzorec z najmanjšim deležem PCL doseže 100 % sproščanje DCF v eni uri, kar je bolj primerno za aplikacije kjer je zaželeno hitro sproščanje zdravila. Vzorec z največjim deležem PCL kaže počasnejše in bolj nadzorovano sproščanje aktivne učinkovine, ki doseže 100 % sproščanje po šestih dneh. Vsi izbrani vzorci so pokazali uspešno impregnacijo z DCF in potencial kot sistemi za dostavo zdravil. Ključne besede: biokompozitni aerogeli, pektin, polikaprolakton, biomedicinske aplikacije, dostava zdravil, natrijev diklofenak Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 60; Prenosov: 10 Celotno besedilo (4,26 MB) |
10. Načini poučevanja pacientov o pravilnem rokovanju z odpadnimi zdraviliPetra Horvat, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Zdravila kljub svoji pomembnosti predstavljajo globalne izzive pri odstranjevanju. Nastajajoč okolijski problem je prisotnost farmacevtskih izdelkov v okolju, ki je povezana s povečano proizvodnjo in porabo zdravil. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako bi lahko zdravstveni delavci prispevali k poučevanju pacientov o rokovanju z odpadnimi zdravili.
Metode: Naredili smo pregled, analizo, sintezo strokovne in znanstvene literature. Pri tem smo uporabili podatkovne baze CINAHL Ultimate, ScienceDirect in PubMed. Z diagramom PRISMA smo predstavili pregled literature. Vključene raziskave smo prikazali v evalvacijski tabeli, jih razvrstili v hierarhijo dokazov in naredili vsebinsko analizo.
Rezultati: Identificirali smo 1398 raziskav. V končno analizo smo vključili 7 člankov. Raziskave so pokazale, da v veliki večini držav manjka izobraževanje pacientov o načinih rokovanja z odpadnimi zdravili. Ugotovili smo, da bi pacienti v veliki večini postopali pravilno, če bi jim bile podane informacije o pravilnem rokovanju.
Razprava in zaključek: Raziskave nakazujejo, da kljub jasnim smernicam, kako ravnati z odpadnimi zdravili, prihaja do velikih odstopanj po večini držav. Premajhen je poudarek na izobraževanje pacientov o poučevanju negativnih posledic narobe oddanih ali zavrženih odpadnih zdravil. Zato v večini raziskav prihajajo do skupnega mnenja, da bi bilo treba smernice poenotiti. Pri tem bi velik delež o izobraževanju prevzeli zdravstveni delavci, ki bi pacientom razložili možnosti pravilnega odlaganja neuporabljenih ali pretečenih odpadnih zdravil. Ključne besede: poučevanje, pravilno rokovanje, odpadna zdravila Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 47; Prenosov: 14 Celotno besedilo (828,40 KB) |