1. Razvoj ročnih spretnosti učencev znotraj vsebin pri pouku naravoslovja in tehnike pri pouku na daljavo v času epidemije COVID-19 na področju Podravja : magistrsko deloEva Hartman, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom razvoj ročnih spretnosti učencev znotraj vsebin pri pouku naravoslovja in tehnike pri pouku na daljavo, v času epidemije COVID-19 na področju Podravja je namenjeno izpostavitvi pomembnosti razvoja ročnih spretnosti učencev, tudi v času pouka na daljavo. V teoretičnem delu predstavimo definicijo izobraževanja na daljavo, zgodovino izobraževanja na daljavo in kako poteka v Sloveniji. V nadaljevanju se osredotočimo na prednosti in slabosti le tega in primerjamo pouk na daljavo v času koronakrize z drugimi državami. Nato predstavimo osnovne značilnosti motoričnega razvoja otroka, kaj so motorične spretnosti in sposobnosti. Sledi opredelitev predmeta naravoslovje in tehnika in pregled operativnih ciljev v povezavi z različnimi gradivi pri predmetu naravoslovje in tehnika.
V empiričnem delu opišemo izsledke naše raziskave, za katero so bili pridobljeni podatki s pomočjo anketnega vprašalnika med učitelji, ki poučujejo predmet naravoslovje in tehnika in učenci, ki obiskujejo 4. in 5. razred, osnovnih šol na področju Podravja. Ugotovili smo, da se učitelji zavedajo pomembnosti razvijanja ročnih spretnosti učencev in so se zato zavzemali tudi v času pouka na daljavo. Učenci so v času pouka na daljavo izdelovali izdelke. Predstavili bomo izhodišča za iskanje idej za izdelavo izdelka in pripravo navodil učiteljev za učence, ter kako učitelji preverijo učence. Predstavili bomo tudi stališča učencev do pouka na daljavo, kako so se pripravljali na izdelavo izdelka, ali so naleteli na kakšne težave. V zaključku predstavimo izboljšave in prikažemo praktične izdelke učencev, ki so nastali v času pouka na daljavo.
Ključne besede: pouk na daljavo, ročne spretnosti, naravoslovje in tehnika, epidemija COVID-19
Objavljeno v DKUM: 13.10.2022; Ogledov: 554; Prenosov: 68
 Celotno besedilo (1,40 MB) |
2. Načrtovanje dela inkluzivnih pedagogov z otroki s posebnimi potrebami : magistrsko deloTina Hartman, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga z naslovom Načrtovanje dela inkluzivnih pedagogov z otroki s posebnimi potrebami je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo naredili poglobljeno analizo pogledov različnih avtorjev o inkluziji v vzgoji in izobraževanju, opredelili otroke s posebnimi potrebami, predstavili prilagoditve, oblike podpore in pomoči, ki jih potrebujejo le ti. V empiričnem delu smo predstavili raziskovalni del, pri katerem smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop. Podatke smo zbrali z individualiziranimi strukturiranimi intervjuji. V empiričnem delu smo s pomočjo opravljenih intervjujev odgovorili na raziskovalna vprašanja, ki se nanašajo na načrtovanje in pripravo na delo inkluzivnih pedagogov z otroki s posebnimi potrebami, načrtovanje in urejanje prilagoditev, načrtovanje strategij in pristopov dela ter didaktičnih pripomočkov za otroke s posebnimi potrebami, kakšna je skrb za ustvarjanje inkluzivnega okolja in kako poteka evalvacija dela inkluzivnih pedagogov. Raziskava je pokazala, da inkluzivni pedagogi kot ključen del načrtovanja dela z otroki s posebnimi potrebami opredeljujejo poznavanje otroka in njegovih potreb. Vzgojno-izobraževalna ustanova sestavi individualiziran program, v katerem so zapisani cilji, ki inkluzivnim pedagogom predstavljajo vodilo za delo. Pri urah dodatne strokovne pomoči, kot tudi pri pouku, so učenci s posebnimi potrebami deležni prilagoditev. K načrtovanju in izboljšanju nadaljnjega dela inkluzivnim pedagogom doprinesejo opravljene evalvacije. Inkluzivni pedagogi se z različnimi pristopi in strategijami dela trudijo, da bi v vrtcih in šolah vladala inkluzivna klima.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, inkluzija v vzgoji in izobraževanju, inkluzivni pedagogi, prilagoditve, dodatna strokovna pomoč, evalvacija
Objavljeno v DKUM: 19.05.2022; Ogledov: 1735; Prenosov: 504
Celotno besedilo (763,53 KB) |
3. Liki živali v izbranih delih Hansa Christiana AndersenaMateja Hartman, 2019, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo opisuje značilnosti živalskih likov v izbranih pravljicah Hansa Christiana Andersena. Zanimalo nas je, ali se pojavljajo enake živali v različnih pravljicah in katere so te, ali prevladujejo pozitivni ali negativni živalski liki in kateri liki živali se pojavijo v stranski in kateri v glavni vlogi. Nekaj besed smo namenili razlagi termina pravljica, predstavitvi vloge živali v pravljicah in predstavitvi življenja pravljičarja Hansa Christiana, njegova dela in njihove prevode. V empiričnem delu smo analizirali izbrane Andersenove pravljice z živalskimi liki. Ugotovili smo, da so živali ohranile svoje biološke lastnosti, hkrati pa so imele tudi človeške lastnosti. Prav tako se živalski liki pojavijo več v stranski literarni in pozitivni vlogi. Posamezni živalski liki v izbranih pravljicah nimajo enakih značilnosti.
Ključne besede: pravljica, živalska pravljica, značilnosti živali, mladinska književnost, Hans Christian Andersen
Objavljeno v DKUM: 20.11.2019; Ogledov: 1376; Prenosov: 132
Celotno besedilo (1,02 MB) |
4. Vpeljava mikropropagacijske metode za Aloe veraViki Hartman, 2017, magistrsko delo Opis: Aloe vera je zdravilna rastlina, ki jo ljudje uporabljajo že tisočletja. Zaradi njenih lastnosti je nepogrešljiva v medicini, kozmetiki, farmaciji in prehrani. V naravi se Aloe vera razmnožuje vegetativno, kar je zelo počasen proces, z nizkim donosom in je mogoč le med rastno sezono. Najprimernejša alternativna oblika razmnoževanja Aloe vere je zato in vitro vegetativno razmnoževanje rastlin v tkivni kulturi, oziroma z mikropropagacijo. Namen naše naloge je bil razviti postopek mikropropagacije Aloe vere, ki vključuje vzpostavitev tkivne kulture, razmnoževanje in koreninjenje poganjkov. Kot začetni izseček smo uporabili mlade stranske poganjke, ki smo jih vcepili na Murashige in Skoog (MS) gojišče, z dodanimi rastnimi regulatorji. Uspešnost mikropropagacije smo merili preko naslednjih parametrov: prisotnost in število brstov, prisotnost in število korenin. Največ poganjkov, v povprečju 5,9, se je tvorilo na MS gojišču z 8 µM BAP in 1 µM NAA, največ korenin, v povprečju 7,2, pa na MS gojišču z 4 µM BAP in 4 µM NAA. Poganjke z dovolj razvitimi koreninami smo prestavili v plastične lončke z zemljo ali mešanico zemlje in peska (1 : 1), kjer se je uspešno aklimatiziralo vsaj 60 % vseh rastlin.
Ključne besede: Aloe vera, mikropropagacija, tkivna kultura, zdravilna rastlina
Objavljeno v DKUM: 16.08.2017; Ogledov: 1589; Prenosov: 181
Celotno besedilo (1,53 MB) |
5. |
6. Objektivne meje pravnomočnostiAleša Hartman, 2017, magistrsko delo Opis: Temeljni cilj vsakega civilnega pravdnega postopka je izdaja pravilne sodne odločbe, s katero se avtoritativno in dokončno uredijo sporna pravna razmerja med strankami tako, da se strankam zagotovi pravno varstvo ogroženih ali kršenih pravic. Posledično se s tem vzpostavi tudi pravni red v družbi. Institut pravnomočnosti omogoča, da postane sodna odločba v določenem trenutku nespremenljiva in zavezujoča. Ker pa pravnomočnost ne velja neomejeno, omejena je namreč z mejami, se pri tem postavljajo vprašanja, kateri deli sodne odločbe postanejo pravnomočni (objektivne meje pravnomočnosti), na koga pravnomočna sodna odločba učinkuje (subjektivne meje pravnomočnosti) in na kateri trenutek se pravnomočnost nanaša (časovne meje pravnomočnosti).
V prvem delu magistrskega dela je predstavljen institut pravnomočnosti in njegov pomen za civilni pravdni postopek ter celoten pravni red. Drugi del je namenjen osrednji temi magistrskega dela, predstavitvi instituta objektivnih mej pravnomočnosti. Prikazani so osrednji problemi, s katerimi se pri določanju obsega pravnomočnosti in identitete tožbenega zahtevka srečujeta civilna procesna teorija in praksa. V zadnjem delu magistrskega dela je prikazana primerjalnopravna ureditev instituta objektivnih mej pravnomočnosti, natančneje pravna ureditev v Republiki Hrvaški. Raziskane so podobnosti in morebitne razlike tematike navedenega instituta v obeh pravnih redih. V zaključku magistrskega dela so podani sklepi.
Ključne besede: pravnomočnost, objektivne meje, obseg pravnomočnosti, identiteta tožbenega zahtevka.
Objavljeno v DKUM: 29.05.2017; Ogledov: 2635; Prenosov: 425
Celotno besedilo (721,53 KB) |
7. KOMPARATIVNA ANALIZA SPREJEMANJA LIKOVNEGA MOTIVA PRI OSEMLETNIKIHBlažka Hartman, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je namenjeno seznanitvi s priljubljenostjo likovnih motivov med slovenskimi in hrvaškimi osemletniki. Pri ugotavljanju odnosa do likovnih motivov med osemletnimi osnovnošolci smo se posvetili preučevanju vpliva spola in okolja na sprejemanje likovnih motivov.
V teoretičnem delu predstavljamo slovenski in hrvaški šolski sistem, v okviru katerega smo še posebej izpostavili osnovnošolsko izobraževanje. V nadaljevanju nas je zanimalo, kakšno je stanje likovnega pouka na razredni stopnji osnovnošolskega izobraževanja doma in na sosednjem Hrvaškem. V ta namen smo se lotili tudi primerjave slovenskega učnega načrta za likovno umetnost s hrvaškim učnim načrtom za likovno kulturo. Sledil je pregled načrtovanja likovnega pouka na razredni stopnji osnovnošolskega izobraževanja. Za tem smo se seznanili z likovno nalogo in njenimi sestavinami, ki so likovni pojem, likovna tehnika in likovni motiv. Podrobneje smo obdelali likovne motive, kjer smo se odločili za izpostavitev vrst likovnih motivov in učiteljevega izbiranja likovnih motivov, ki so primerni za osnovnošolsko izobraževanje. Konec teoretičnega dela smo namenili seznanitvi z izsledki dosedanjih raziskav vezanih na likovne motive in obravnavi umetniških del, ki so bila ključnega pomena za izvedbo empiričnega dela.
Empirični del smo posvetili predstavitvi rezultatov, ki pričajo o priljubljenosti likovnih motivov pri slovenskih in hrvaških osemletnikih. Ugotavljamo obstoj statistično značilne razlike v sprejemanju likovnih motivov glede na spol, kar pomeni, da morajo učitelji svojo pozornost pri izbiranju reprodukcij umetniških del usmeriti prav v upoštevanje všečnosti različnih likovnih motivov med dečki in deklicami. Raziskava nas je pripeljala do ugotovitev, da je tudi država tisti dejavnik, ki v nekaterih primerih statistično značilno vpliva na izbor likovnih motivov. Hrvaški osemletniki izražajo večjo naklonjenost do morskih motivov, medtem ko slovenske osemletnike bolj zanimajo abstraktni motivi.
Ključne besede: Slovenija, Hrvaška, likovni pouk, učni načrt, likovni motiv.
Objavljeno v DKUM: 01.09.2016; Ogledov: 1195; Prenosov: 97
Celotno besedilo (3,13 MB) |
8. GOVORNO NASTOPANJE V ŠESTEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLEBarbara Hartman, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava govorno nastopanje v šestem razredu osnovne šole in temelji na teoretičnih ugotovitvah ter raziskavi, s katero smo želeli ugotoviti, kako uspešni so učenci šestega razreda izbrane osnovne šole pri pripravi in izvedbi govornega nastopa ter kaj jim povzroča največ težav. Z raziskavo smo želeli dokazati, da učinkovit, prepričljiv, samozavesten, razumljiv in slikovit govorni nastop temelji na ustrezni vsebini, načelih dobrega jezikovnega sloga, ustrezni zgradbi besedila ter upoštevanju besednih in nebesednih spremljevalcev govorjenja. Glede na to, da je za govorni nastop potrebna temeljita priprava, smo jo v teoretičnem delu podrobno proučili, pozornost pa smo namenili tudi izvedbi govornega nastopa ter opozorili, na kaj mora biti govornik pri izražanju predmetnosti pazljiv. Ugotoviti smo želeli, kako pripraviti dober govorni nastop ter raziskati, ali lahko vzroke za neuspeh pripisujemo neustrezni pripravi. V empiričnem delu smo s pomočjo ocenjevalnega obrazca in anketnih vprašalnikov govorne nastope tudi analizirali. Želeli smo ugotoviti, če imajo učenci med posredovanjem govorjenega besedila tremo, kako in koliko časa se pripravljajo na govorni nastop. Zanimalo nas je, kdo jim pri pripravi na govorni nastop pomaga ter katere vire najpogosteje uporabljajo, da pripravijo ustrezno besedilo, ki ga predstavijo pred učiteljem in sošolci. Ugotoviti smo želeli tudi, kaj je učencem izmed zbiranja gradiva, priprave in izvedbe govornega nastopa najzahtevnejše ter kolikšen delež učencev se besedilo, ki ga pripravijo, poskuša naučiti na pamet. Z rezultati smo ugotovili, da ima večina učencev med posredovanjem govorjenega besedila tremo, zato neradi govorno nastopajo. Večini učencev je izvedba govornega nastopa najzahtevnejša, iskanje in zbiranje gradiva pa najmanj. Prav tako smo ugotovili, da večina učencev pripravi na nastop ne nameni dovolj časa; besedilo, ki ga pripravijo za nastop, pa se poskušajo naučiti na pamet. Pri ocenjevanju govornih nastopov smo prišli do spoznanja, da manj kot polovica učencev pripravi dober in učinkovit govorni nastop s smiselno in povezano vsebino, ki ima ustrezen uvod, jedro ter zaključek, poleg tega pa upoštevajo tudi dejavnike sporočanja, besedne in nebesedne elemente sporazumevanja ter načela uspešnega sporočanja.
Ključne besede: sporazumevanje, govorni nastop, šesti razred, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 27.05.2016; Ogledov: 1865; Prenosov: 199
Celotno besedilo (966,54 KB) |
9. |
10. Pomen domačih nalog za učencaTamara Hartman, 2015, diplomsko delo Opis: Pomen domačih nalog se je skozi zadnja leta in desetletja precej spremenil. Domače naloge se ne dajejo z namenom, da bi učenci opravili učiteljevo zapoved in nimajo zgolj vzgojne funkcije, ki učence navaja na izpolnjevanje obvez. Učencem zato ni smiselno nalagati naloge samo zato, da nekaj počnejo in z opravljanjem ne dosežejo ničesar, kar jim bo za nadaljnji proces usvajanja znanj pomagalo. Prav tako domače naloge niso potrebne takrat, ko učenci že vse znajo.
Učenci morajo videti in vedeti, kaj z določeno domačo nalogo dosežejo in opravijo, zato mora imeti domača naloga jasen razlog. Domače naloge naj bodo v funkciji doseganja ciljev. V večini je to utrjevanje znanja, so pa za učenca pomembne tudi v širšem pomenu, in sicer domače naloge vplivajo na razvoj učenčevih navad glede opravljanja šolskih obveznosti zunaj šole, vplivajo na razvoj miselnih sposobnosti in reševanja problemov, so v funkciji učenčevega samostojnega učenja in v povezavi s poukom komplementarne ter dopolnjevalne. Z njimi lahko učitelj zelo učinkovito usmeri pouk.
Diplomsko delo opredeljuje domače naloge, predstavi proces učiteljevega in učenčevega ravnanja v zvezi z domačimi nalogami od učiteljevih priprav, posredovanja, preverjanja do vrednotenja domačih nalog. Zajema tudi vidik učencev, tj. kaj domače naloge učencem prinašajo, oziroma kaj učenec z opravljanjem domačih nalog doseže, dejavnike uspešnosti, učne navade in motivacijo. Empirični del se osredotoča na izkušnje učencev z domačimi nalogami in vlogo učitelja pri ravnanju z domačimi nalogami. Razišče se tudi mnenje učencev o domačih nalogah.
Ključne besede: domača naloga, učenec, učitelj, učinkovitost, usvajanje znanja.
Objavljeno v DKUM: 30.11.2015; Ogledov: 3285; Prenosov: 558
Celotno besedilo (584,72 KB) |
