| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 177
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Položaj ženske v antičnem Rimu : diplomsko delo
Anja Zatezalo, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: zgodovina, žensko vprašanje, položaj, Stari Rim, antika, Rimljanke, rimska družba, družina, diplomska dela
Objavljeno: 22.01.2009; Ogledov: 6520; Prenosov: 1314
.pdf Celotno besedilo (5,85 MB)

5.
ŽENSKE V ZNANOSTI MED DELOM IN DRUŽINO
Urška Oblak, 2009, diplomsko delo

Opis: V sodobni družbi mnogi lik ženske še vedno povezujejo s predsodki, ki jo utesnjujejo in ji jemljejo dobro voljo. Še posebej zato, ker obstajajo določene dejavnosti, ki jih ženska po mnenju okolja ne zna ali ne zmore dovolj dobro opraviti. Med slednje prištevamo tudi področje znanosti. Naš cilj je bil podrobneje raziskati in preučiti položaj žensk v znanosti in v družinskem okolju nekoč in danes. Osredotočili smo se zlasti na njihov današnji položaj, ki ga še posebej zaznamujeta diskriminacija in neenakost, veliko pozornosti pa smo namenili tudi usklajevanju »plačanega« dela z družinskim in gospodinjskim delom. Ker so vsa ta področja pomembna, da družba ne izgublja intelektualnega potenciala žensk, smo jih raziskali in tako ugotovili položaj žensk v znanosti in raziskovanju v naši državi. Pri tem pa moramo upoštevati, da so v primerjavi s preteklostjo, sedaj ženskam dopuščene nove vloge in možnosti javnega delovanja, a le ob ohranjanju tradicionalnih nalog. Tako je usklajevanje obveznosti med plačanim, gospodinjskim in družinskim delom v današnjem času izjemnega pomena, saj so zaradi asimetrične delitve domačega (družinskega) dela ženske na področju znanosti v težjem položaju kot moški, njihove znanstvene kariere pa ovirane.
Ključne besede: ženske, znanost, delo, družina, usklajevanje, diskriminacija, neenakost.
Objavljeno: 09.10.2009; Ogledov: 3093; Prenosov: 389
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

6.
NEKATERI SOCIOLOŠKI VIDIKI PREDŠOLSKEGA OTROKA V SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNI KNJIŽNICI
Darja Kolar, 2009, diplomsko delo

Opis: Avtorica v svojem diplomskem delu z naslovom Nekateri sociološki vidiki predšolskega otroka v splošnoizobraževalni knjižnici predstavlja nekatere sociološke vidike doživljanja predšolskega otroka po prvih obiskih splošnoizobraževalne knjižnice, v koliki meri vplivajo obiski na predšolskega otroka in na njegovo družino ter ali vzgojitelji načrtujejo skupne obiske splošnoizobraževalne knjižnice, kako pogosto jih načrtujejo, katere sociološke vidike opažajo pri otrocih po obisku splošnoizobraževalne knjižnice ter v koliki meri postanejo rutinska navada za družino predšolskega otroka. Za zbiranje podatkov je avtorica uporabila 100 anketnih vprašalnikov za vzgojitelje in starše predšolskih otrok. Petdeset anketnih vprašalnikov je bilo razdeljenih med vzgojitelje, petdeset pa med starše predšolskih otrok. V teoretičnem delu so predstavljeni obiski vrtca in družine v splošnoizobraževalni knjižnici, vrste družin v postmoderni slovenski družbi, vloga knjižnice pri vzgajanju kulturnega kapitala predšolskega otroka ter vpliv vzgojiteljice in njenega dela na predšolskega otroka. Predstavljen je pomen ponudbe knjižnice in pomen ter vpliv branja za predšolskega otroka. Predstavljeno je življenje predšolskega otroka s knjigo, medkulturnost in predšolski otrok ter odrasli kot otrokov vzor. V empiričnem delu na osnovi obdelave odgovorov ter interpretacij avtorica dokazuje pozitiven vpliv nekaterih socioloških vidikov doživljanja predšolskega otroka po prvih obiskih splošnoizobraževalne knjižnice bodisi v spremstvu vzgojiteljic ali staršev. Pri obdelavi podatkov rezultati kažejo, da so vzgojiteljice in starši mnenja, da je za predšolskega otroka zgodnji obisk splošnoizobraževalne knjižnice pomemben dejavnik pojava nekaterih socioloških vidikov. Ugotovitve kažejo, da redni obiski knjižnice niso zgolj potreba posameznika v danem trenutku, temveč rutinska navada družine. Dobljeni rezultati pa kažejo, da so redni obiski splošnoizobraževalne knjižnice pri otroku izboljšali komunikacijo z okolico in vrstniki, intenzivnost vključevanja v družbo z vrstniki in okolico, strpnost do drugačnosti, otroku se bolje razvija občutek do tuje lastnine, izboljša komunikacijo, se pogosteje vključuje v odprte razgovore z odraslimi in otroki ter pogosteje izraža svoja mnenja.
Ključne besede: Ključne besede: predšolski otrok, sociološki vidiki, družina, splošnoizobraževalna knjižnica, vzgojitelj, starš.
Objavljeno: 11.06.2009; Ogledov: 3008; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

7.
8.
Nekateri sociološki in zdravstveni vidiki odloženega starševstva
Mojca Kokove, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni nekateri sociološki in zdravstveni vidiki odloženega starševstva. Namen diplomskega dela je bil predstaviti, ugotoviti in analizirati pomembnejše sociološke in zdravstvene vidike vzrokov odloženega starševstva v slovenski post-moderni družbi, s posebnim ozirom na dolenjsko regijo. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so opisane značilnosti sodobnega družinskega in partnerskega življenja v post-moderni družbi, vpliv posledic globalnih družbenih sprememb za odloženo starševstvo, s poudarkom na izobraževanju in trgu dela. Predstavljeno je tudi zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre z mladimi v procesu odločanja za starševstvo. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena v letu 2009, med naključno izbranimi mladimi v čakalnicah splošnih ambulant izbranih osebnih zdravnikov v Zdravstvenem domu Sevnica. Ugotavljali smo, ali se mladi na Dolenjskem tudi vedno kasneje odločajo za starševstvo, iskali vzroke in razloge za to. Zanimal nas je tudi življenjski standard mladih ter njihov odnos do načrtovanja družine. Ugotovili smo, da se mladi v tem delu Slovenije ne razlikujejo od drugih, saj se tudi tu vedno kasneje odločajo za starševstvo. Preden se odločijo za starševstvo, želijo biti finančno neodvisni ter živeti v lastnem gospodinjstvu. Ugotovili smo tudi, da zdravstvene težave v večini niso vzrok odloženega starševstva mladih. Ena izmed zanimivejših ugotovitev pa je bila, da bi večina mladih želela imeti otroka, če bi imeli za to vse potrebne pogoje.
Ključne besede: družina, starševstvo, načrtovanje družine, mladi, spremenjena vloga, postmodernost, LAT-faza, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 20.07.2009; Ogledov: 2399; Prenosov: 374
.pdf Celotno besedilo (617,69 KB)

9.
NEKATERI VIDIKI DOBRE PRAKSE NA CANADIAN INTERNACIONAL SCHOOL, PRIMARNI PROGRAM V SINGAPURJU
Katja Čuk, 2009, diplomsko delo

Opis: Vzgoja in izobraževanje sta nepogrešljivi temi, ko se govori o osebnostnem in družbenem razvoju. Zagotavljanje vzgoje in izobraževanja za vse in zagotavljanje kakovosti na tem področju sta temi, ki sta pogosto v osrčju razprav o družbi in njeni politiki. Diplomsko delo predstavlja Canadian Internacional School Singapur kot IB (International Baccalureate) world school. Osredotoča se na tri vidike: oblikovanje kurikuluma, učiteljevo avtonomijo in celosten razvoj otroka kot cilj vzgoje in izobraževanja. Teme so izbrane iz teorij vzgoje in izobraževanja, ker se pogosto izpostavlja njihov pomen za zagotavljanje kvalitetne šole. Omenjene teme smo sprva osvetlili teoretično. Nadalje smo predstavili International Baccalureate Organisation. IBO je organizacija, na kateri sloni obravnavana šola: Canadian International School Singapur. Kasneje je predstavljena tudi šola sama. Zanimalo nas je ali lahko ugotovimo in predstavimo nekatere dobre prakse šole, ki se nanašajo na omenjene teme: učiteljevo avtonomijo, oblikovanje kurikuluma in celosten razvoj otroka. Z metodo intervjuja smo potrdili zastavljene hipoteze. Ugotovili smo, da se učitelji pri svojem delu čutijo avtonomne, da lahko govorimo o razvojno-procesno oblikovanem kurikulumu, in nenazadnje, da šola podpira filozofijo o celostnem razvoju otroka in jo udejanja v praksi. Omenjeni primeri niso bile edine dobre prakse, ki smo jih zasledili na obravnavani šoli.
Ključne besede: Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, avtonomija učiteljev, celosten razvoj otroka, kurikulum
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 2322; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (763,85 KB)

10.
SPREMEMBE DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA NA PODEŽELJU
Lea Lihtenvalner, 2009, diplomsko delo

Opis: Živimo v času hitrih in neprestanih sprememb. Če hočemo v takem okolju preživeti, moramo biti inovativni in se ves čas prilagajati spremembam v okolju. Iz tega procesa ni izvzeto niti podeželje. Sodobni globalizacijski procesi ga silijo, da se mora v njih vključiti oz. nanje reagirati, če noče postati nepomembno, razvojno zaostalo in noče izgubiti lastne identitete (Barbič, 2005, str. 11). Prilagajati pa se mora tudi podeželsko prebivalstvo, ki mora slediti spremembam ter na njih reagirati, če hoče preživeti. Z diplomsko nalogo smo želeli ugotoviti, kakšna je stopnja razvitosti podeželja, kako je z javno infrastrukturo in turistično dejavnostjo, na kakšni razdalji sta najbližja pošta in večja trgovina, kako je s poselitvijo kraja in koliko avtomobilov imajo vprašani pri hiši. Poleg tega so nas zanimale nakupovalne navade vprašanih in predvsem spremembe družinskega življenja na podeželju — s katero dejavnostjo pridobi družina največji del sredstev za preživetje, koliko generacij živi v gospodinjstvu, koliko otrok imajo vprašani, kako je z varstvom otrok, kako je z delitvijo nalog med partnerjema in kako pomembno vlogo imajo stari starši pri vzgoji otrok. Zanimal nas je tudi način preživljanja prostega časa na podeželju, ugotoviti pa smo želeli še, kako vprašani ocenjujejo kvaliteto življenja na podeželju ter ali se strinjajo s trditvama, da je podeželje najboljše okolje za bivanje in vzgojo otrok in da postaja podeželje tudi dejansko vse bolj priljubljen kraj za bivanje in vzgojo otrok. Pri omenjenih sklopih, razen pri prvem, petem, šestem in sedmem, v katerih želimo ugotoviti stopnjo razvitosti podeželja, kvaliteto življenja na podeželju in priljubljenost podeželskega okolja za bivanje in vzgojo otrok, preverjamo obstoj razlik glede na starost, spol in stopnjo izobrazbe. Podatke smo zbrali z deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Ugotovili smo, da je javna infrastruktura na podeželju v primerjavi s preteklostjo boljša, vendar še ni najboljša. Še posebej si bo treba prizadevati postaviti turistično dejavnost na višji nivo. Poseljenost ostaja nespremenjena in večina vprašanih ima doma dva avtomobila. Najpogosteje hodijo po nakupih ženske, in sicer enkrat, dvakrat oz. trikrat na teden. Prevladujoči dejavnosti na podeželju sta kmetijska dejavnost, pa tudi delovno razmerje. Skoraj šestdeset odstotkov vprašanih je mnenja, da izključno s kmetijsko dejavnostjo ne bi bilo mogoče preživeti družine. Več kot polovica vprašanih živi v trogeneracijskem gospodinjstvu, skoraj polovica vprašanih ima dva otroka in skoraj polovica vprašanih jih je vključila v vrtec. Vloga ženske se je skozi leta spremenila in tako ženske danes, poleg gospodinjskih opravil in vzgoje otrok, odločajo tudi o ključnih družinskih zadevah in pomagajo preživljati družino. Prav tako pa se je spremenila tudi vloga moškega. Moški danes odločajo o ključnih družinskih zadevah in preživljajo družino, pomagajo tudi pri vzgoji otrok, včasih (vendar redko, v izjemnih situacijah) pa opravljajo tudi gospodinjska opravila. Spremenila pa se je tudi vloga starih staršev, ki pri vzgoji vnukov pomagajo le v izjemnih situacijah, z njimi se starši glede vzgojnih zadev posvetujejo redko, vnuke pa čuvajo v največji meri vsaj trikrat na teden, vendar pa je veliko tudi takih, ki vnukov sploh ne čuvajo. Vprašani se v prostem času v največji meri ukvarjajo z otroki ali se z družino odpravijo na izlet, na dopust pa gredo enkrat na leto. Kvaliteta življenja na podeželju se ocenjuje kot dobra, čeprav je bila v preteklosti še boljša, zato večina meni, da je podeželje najboljše okolje za bivanje in vzgojo otrok, prav tako pa se večina strinja tudi s trditvijo, da postaja podeželje tudi dejansko bolj priljubljen kraj za bivanje in vzgojo otrok.
Ključne besede: podeželje, kmetija, družinska kmetija, kmečka družina, kmečko gospodinjstvo, spremembe družinskega življenja, vloga ženske na podeželju, vloga moškega na podeželju, otroci v podeželskem okolju, vloga starih staršev na podeželju
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2580; Prenosov: 356
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici