1. Primerjava poslovnih pogajanj v Sloveniji in na Japonskem s študijo primeraEva Gerold, 2023, magistrsko delo Opis: Vsak izmed nas je že slišal za besedo pogajanja. Vendar se večina sploh ne zaveda, za kako zahteven proces gre. Veljajo za eno izmed najbolj zapletenih oblik komuniciranja, pri kateri sodelujeta vsaj dve ali več strani. Gre namreč za proces iskanja skupnih interesov, sporazumov in dogovorov, s katerimi bi vse vpletene strani od pogajanj imele čim večji izkupiček. S pogajanji smo se srečali prav vsi. Kot otroci, ko smo starše skušali prepričati, da nam dovolijo sladkarijo ali ko smo na tržnici barantali za ceno zelenjave. Pogajanja se torej dogajajo v zasebnem in tudi poslovnem življenju, kjer smo se lahko znašli v situaciji, ko smo želeli nadrejenega prepričati za višjo plačo.
Vendar so pogajanja vse prej kot enostavna. Še posebej zapletena pa so pogajanja v medkulturnem okolju. Ko se srečamo s tujimi poslovneži, nas lahko presneti, kako različna kultura, navade in običaji vplivajo na obnašanje ljudi pri poslovanju. S poznavanjem le-teh se pri poslovanju lahko izognemo morebitnim neprijetnim situacijam in nesoglasjem.
Najprej smo definirali, kaj so poslovna pogajanja ter kako potekajo. Pri tem smo predstavili faze pogajanj in kako poteka podpis sporazuma. Zanimalo nas je, kdo je poslovni pogajalec in kakšne so njegove lastnosti. Predstavili smo tudi različne pogajalske stile, taktike in strategije pogajanj, ki jih lahko uporabimo.
V naslednjem poglavju smo opredeli poslovna pogajanja v medkulturnem okolju, pri čemer smo ugotovili, da ljudje v današnjem času vedno več potujejo in obiskujejo lokacije, ki so bolj oddaljene, kot smo bili navajeni v preteklosti. Prav zato so mednarodni posli postali nekaj vsakdanjega. Opredelimo jiih lahko na enak način kot pogajanja. Razlikujejo se le v tem, da so pri mednarodnih pogajanjih stranke različnih narodnosti.
V drugem delu smo predstavili Japonsko, ki velja za precej drugačno. Ugotovili smo, da gre za otroško državo, z glavnim mestom Tokio. Predstavili smo navade, običaje in kulturo Japonske. Posebej smo se posvetili pogajanjem na Japonskem, kjer smo opredelili značilnosti pogajanj ter kako pri njih potekajo poslovni sestanki. Ugotovili smo, da so Japonci precej zaprti ljudje, ki ne marajo izkazovati svojih občutkov v javnosti. Zelo spoštujejo hierarhijo v podjetju in so zelo skupinsko usmerjeni. Njihove navade in običaji pri poslovanju pa so precej drugačni od evropskih, zato je pred poslovnimi srečanji z njimi pomembno, da jih dobro preučimo. Zanimalo nas je tudi, kakšen je položaj žensk na poslovnem področju, pri čemer smo ugotovili, da so še vedno precej manj cenjene kot moški.
Da bi njihovo poslovanje še bolje preučili, smo v nadaljevanju opravili intervju s poslovnežem Simonom Kupljenom, ki je zaposlen pri podjetju Sandvik. Gre za visokotehnološko podjetje, ki izdeluje orodje in opremo za pomoč pri rudarjenju in infrastrukturah. Pri svojem delu pa poslujejo tudi z Japonci.
V tretjem delu smo podrobneje predstavili Slovenijo. Prav tako smo opredeli njene osnovne značilnosti. Torej gre za evropsko državo z glavnim mestom v Ljubljani. Podrobneje smo spoznali navade, običaje in kulturo prebivalcev. Zanimalo nas je tudi poslovanje in pogajanja v Sloveniji. Zato smo tudi tukaj preučevali, kako potekajo začetni kontakti in sestanki, na kakšen način komunicirajo, kaj je ključnega pomena pri pogajanjih in kako se poslovanje po navadi zaključi. Ugotovili smo, da so slovenski poslovneži predvsem individualisti, da se na poslovna pogajanja po navadi ne pripravijo tako dobro, kot bi bilo potrebno. V poslih pa je opaziti vedno več žensk, tudi na vodilnih položajih.
Zanimalo nas je, kako potekajo poslovna pogajanja med slovenskimi poslovneži. Zato smo se odločili za intervju z Jernejem Okrogelnikom, ki je vodja nabave in prodaje v podjetju Okrogelnik d.o.o. Gre za podjetje, ki se ukvarja s prodaja elektro in gradbenega materiala v poslovalnici v Radljah ob Dravi. Predstavil nam je, kako se v njihovem podjetju pogajajo z drugimi slovenskimi podjetji.
Ključne besede: Mednarodno poslovanje, poslovna pogajanja, pogajalski proces, poslovni pogajalec, taktike pogajanj, Japonska, Slovenija, kultura.
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 384; Prenosov: 96
 Celotno besedilo (1,73 MB) |
2. Izdelava orodij za ugotavljanje kakovosti izvajanja mestnega avtobusnega prometa v podjetju Marprom : končno poročilo o raziskovalnem projektuSergej Težak, Tomislav Trbušić, Marjan Lep, Jasmin Kaljun, Ingrid Fišer, Jasmin Brčaninović, Jure Hržič, Jure Kukovič, Marko Čuček, Nika Gerold, Sara Grad, Vid Gerhard Hedl, 2017, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: prometno inženirstvo, javni avtobusni promet
Objavljeno v DKUM: 11.10.2021; Ogledov: 1318; Prenosov: 49
Celotno besedilo (3,76 MB) |
3. |
4. Proces najema franšize na primeru izbranega podjetjaEva Gerold, 2019, diplomsko delo Opis: Skoraj vsakodnevno različna podjetja propadajo, druga pa se odločajo za širitev svojega obstoječega poslovanja. Podjetja se lahko odločajo za različne oblike rasti, in sicer: generična rast, diverzificirana rast, rast s pomočjo nakupa in prodaje licence, rast s pomočjo nakupa in prodaje franšize, rast s pomočjo joint venture poslov, mreženje in podpogodbeništvo, spojitev, pripojitev in prevzem.
Diplomski seminar je sestavljen iz dveh delov; v prvem delu smo predstavili teoretična spoznanja. Najprej smo spoznali, kaj je franšiza in tako ugotovili, da je ena izmed najbolj poznanih in enostavnih oblik rasti prav rast podjetja s pomočjo franšize. Na ta način se franšizodajalec širi na nove geografske lokacije, medtem ko franšizojemalec kupi pravico do uporabe njegove blagovne znamke. Zanjo plačuje pristojbino, ki se lahko zaračuna od prometa, ali pa se plačuje določen znesek vsak mesec. Prve franšize so se pričele pojavljati že v srednjem veku, takrat so državni uradniki dali višjim cerkvenim uradnikom licenco, da so lahko pobirali davke od državljanov. Oni pa so jim morali v zameno plačati del zbranih prihodkov.
Ugotovili smo, da poznamo tudi različne oblike franšiz, kot sta klasična oblika franšizinga in čisti poslovni franšizing. Da neko podjetje sploh lahko postane franšiza, morata franšizodajalec in franšizojemalec podpisati pogodbo, v kateri se dogovorita o posameznih pravicah in obveznostih za obe strani ter o samem trajanju pogodbe. Podjetje postane franšiza takrat, ko obe strani podpišeta omenjeno pogodbo.
Franšizing ima,kot vsako drugo poslovanje, določene prednosti in slabosti tako za dajalca kot tudi za jemalca franšize. Obe strani morata natančno preučiti tako prednosti kot tudi slabosti najema franšize.
V drugem, praktičnem delu diplomskega seminarja, pa smo predstavili podjetje Okrogelnik d.o.o., ki je majhno družinsko podjetje. V preteklem letu so postali franšiza podjetja TopDom. Najprej smo spoznali temeljne značilnosti in podatke o izbranem podjetju, nato smo proučili njihovo poslovanje v letu 2017, ko podjetje še ni imelo v najemu franšize, in ga primerjali s poslovanjem v letu 2018, ko je le-to najelo. Na ta način smo želeli ugotoviti, ali je podjetje z najemom franšize dejansko uresničilo strategijo rasti ali ne. Nato smo proučevali, kako je v izbranem primeru pravzaprav potekal proces najema franšize, kako so se v podjetju odločili za najem franšize, ter kakšne prednosti in slabosti jim je to prineslo.
Ključne besede: rast podjetja, franšizing, franšizodajalec, franšizojemalec, pogodba o franšizi.
Objavljeno v DKUM: 25.10.2019; Ogledov: 1330; Prenosov: 172
Celotno besedilo (14,96 MB) |
5. DNEVNE MIGRACIJE IN PROST PRETOK DELOVNE SILE IN STORITEV V EVROPSKI UNIJI NA PRIMERU AVSTRIJETanja Štruc Gerold, 2014, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga z naslovom: Dnevne migracije in prost pretok delovne sile in storitev v Evropski uniji na primeru Avstrije je sestavljena iz dveh delov: s teoretičnega in z empiričnega.
Evropska unija na kratko EU je gospodarska in politična povezava 28 evropskih držav. Ustanovljena je bila po drugi svetovni vojni, s Pogodbo o Evropski uniji (Maastrichtsko pogodbo).
Migracije predstavljajo gibanje ljudi iz enega kraja v drugega. Dandanes so v družbi zelo kompleksen in raznovrsten pojav. V največji meri pa se vse vrti okoli denarja, ki v današnjih časih obrača svet. Največji delež ljudi se seli, da bi dobili boljšo službo, zaslužili več in seveda posledično živeli boljše življenje. Med tipi migracij prevladujejo ekonomske migracije. Velik je tudi delež ilegalnih migracij, ki označujejo nedovoljen prehod državne meje.
Prost pretok delovne sile poleg prostega pretoka storitev, blaga in kapitala predstavlja eno od štirih temeljnih svoboščin na notranjem trgu Evropske unije.
Pri teoretičnem delu spoznamo pojme kot so: Evropska unija (osnovne informacije o Evropski uniji, njeno širjenje, delovanje, institucije in organe, naloge in težave), migracije (vzroki, posledice, vloga migracij v današnjem času, vpliv globalizacije na migracije) in prost pretok delovne sile.
V empiričnem delu magistrske naloge smo želeli dejavnike dnevnih migracij spoznati tudi v praksi. Raziskavo smo naredili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili med tiste, ki so zaposleni v Avstriji. Zanimalo nas je, zakaj so se anketiranci odločili, da si zaposlitev poiščejo v Avstriji, kaj so prednosti le-te, v katerem sektorju so zaposleni, v kako velikem podjetju delajo, koliko kilometrov prevozijo, da prispejo v službo ter ostale zadeve v zvezi z zaposlitvijo, ki so opisane v analizi ankete.
Ključne besede: Evropska unija, migracije, vloga migracij, dnevne migracije, delavci migranti, prost pretok delovne sile, brezposelnost, zaposlitev v Avstriji.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2014; Ogledov: 3476; Prenosov: 618
Celotno besedilo (1,36 MB) |
6. MLADINSKA PROZA IRENE VELIKONJAInes Gerold, 2013, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Pripovedna proza Irene Velikonja je nastalo na osnovi natančne analize izbranih literarnih del pisateljice Irene Velikonja. S podrobno analizo književnih del (Poletje na okenski polici, Leto v znamenju polža, Lestev do neba in normalna družina … Pa kaj še!) bo predstavljeno pisateljičino ustvarjanje. Diplomsko delo je teoretično, zato so bile uporabljene temu primerne raziskovalne metode. Deskriptivna metoda je bila uporabljena v uvodnem delu diplomskega dela ob proučevanju že znanih dejstev o mladinski prozi, romanu, realističnem romanu in socialno-psihološkem romanu. Metoda klasifikacije je bila uporabljena pri klasifikaciji določenih pojmov in temeljnih značilnosti, komparativna metoda pa pri primerjanju in odkrivanju podobnosti in razlik na podlagi teoretičnih razlag realističnega in socialno-psihološkega romana. V sklepnem delu, kjer smo poskušali povezati teoretična izhodišča s konkretnimi besedili, je bila uporabljena metoda generalizacije in specializacije. Namen diplomskega dela je opredeliti osnovne značilnosti romana nasploh, realistične pripovedne proze in socialno-psihološkega romana, ter ugotoviti, zakaj omenjena književna dela sodijo med realistično in socialno-psihološko prozo.
Ključne besede: Irena Velikonja, mladinska proza, roman, mladinski roman, realistični mladinski roman, socialno-psihološki mladinski roman.
Objavljeno v DKUM: 07.11.2013; Ogledov: 3650; Prenosov: 415
Celotno besedilo (1,05 MB) |
7. Uvedba celovite informacijske rešitve SAP R/3 v podjetju Si.mobil : delo diplomskega seminarjaMaja Gerold, 2009, diplomsko delo Ključne besede: poslovna informatika, informacijska tehnologija, informatika, informacijski sistemi, računalniški programi, računalniška oprema, baze podatkov, rešitve, uporabniki, zadovoljstvo, moduli, delovno okolje, SAP
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 2026; Prenosov: 90
Celotno besedilo (398,89 KB) |
