1. Vpliv mikro- in nanoplastike iz kopenskih ekosistemov na varnost hrane in zdravje ljudiTjaša Božič, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Drobni delci plastike, ki so posledica razgradnje večjih plastičnih odpadkov ali pa so sestavine kozmetičnih, tekstilnih ali drugih izdelkov za splošno rabo, postajajo tudi v kopenskih ekosistemih pomembno tveganje za okolje, rastline, živali in ljudi. Ko se drobni delci plastike sprostijo v okolje, se prenašajo s pomočjo vetra, vode in zraka. Namen dela je ugotoviti, kako pojavnost mikro- in nanoplastike v kopenskih ekosistemih vpliva na varnost hrane in zdravje ljudi.
Metode: Za sintezo dokazov in oceno obsega literature o temi smo uporabili metodo scoping review. Uporabili smo iskalno strategijo z iskalnim nizom, ki je vseboval ključne besede: »micro and nanoplastic«, »human health« in »impact on environment« z njihovimi sopomenkami, ter uporabo Boolovih operatorjev (AND/OR). Iskali smo v naslednjih podatkovnih bazah: CINAHL, PubMed in SAGE.
Rezultati: Podatkovna zbirka CINAHL je vrnila 5 zadetkov na obravnavano temo, podatkovna zbirka PubMed 8 zadetkov in podatkovna zbirka SAGE 31 zadetkov, skupno 44 zadetkov. Po upoštevanju vključitvenih in izključitvenih kriterijev nam je za končno analizo in sintezo podatkov ostalo 10 člankov, ki smo jih na opisni način prikazali v obliki sintezne tabele in jim določili moč dokazov.
Razprava in zaključek: Plastika je vsestranski material, izdelan s kemičnimi postopki iz organskih polimerov. Zaradi svojih lastnosti razpada na manjše delce, ki jih glede na velikost imenujemo mikro- in nanoplastika. Zaskrbljujoče je, da so z mikro- in nanoplastiko onesnažena kmetijska tla. Plastika iz onesnaženih tal lahko prehaja v rastline, ki jih uporabljamo v prehrani ljudi ali krmi živali. To ima negativen vpliv na varnost hrane, prav tako pa tudi na zdravje živali in ljudi.
Ključne besede: mikro- in nanoplastika, kopenski ekosistemi, varnost hrane, zdravje ljudi.
Objavljeno v DKUM: 21.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 70
 Celotno besedilo (871,65 KB) |
2. Merilni protokol za končno testiranje kolesnih motorjev : magistrsko deloKlemen Božič, 2024, magistrsko delo Opis: V podjetju Elaphe smo na naprednih avtomatiziranih merilnih mestih izvedli testno proceduro, preko katere smo določili ključne lastnosti serije desetih kolesnih motorjev. Testna procedura je sestavljena iz testa prostega teka na začetku, testa sistemskega izkoristka, trajnega testa in testa prostega teka na koncu. Po evaluaciji rezultatov smo določili največja dovoljena odstopanja, kar smo nadgradili z uporabo statistične metode standardnega odklona. Osredotočili smo se na drugi standardni odklon, s katerim smo določili kriterij ustreznosti proizvedenih motorjev.
Ključne besede: kolesni elektromotor, končno testiranje, merilni protokol, določitev kriterijev ustreznosti, drugi standardni odklon
Objavljeno v DKUM: 09.05.2024; Ogledov: 275; Prenosov: 30
Celotno besedilo (2,10 MB) |
3. Efficiency of neat and quaternized-cellulose nanofibril fillers in chitosan membranes for direct ethanol fuel cellsMaša Hren, Damjan Makuc, Janez Plavec, Michaela Roschger, Viktor Hacker, Boštjan Genorio, Mojca Božič, Selestina Gorgieva, 2023, izvirni znanstveni članek Ključne besede: chitosan, cellulose nanofibrils, anion exchange membrane, direct alkaline alcohol fuel cells
Objavljeno v DKUM: 10.04.2024; Ogledov: 222; Prenosov: 24
Celotno besedilo (5,47 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. Proizvodnja električne energije z geotermično gravitacijsko toplotno cevjo : magistrsko deloUrban Gselman, 2023, magistrsko delo Opis: Geotermična energija v svetu po deležu proizvedene električne energije, glede na svojo nizkoogljičnost in prilagodljivost potrebam omrežja, zaseda nezavidljivo pozicijo. Glavne omejitve za razvoj projektov na tem področju so zahtevna razširitev na večje moči, nizke temperature blizu površja, pomanjkanje tehnoloških rešitev za izkoriščanje toplote globokih vrtin in negotovosti produktivnosti. Kot dodatek je iz večine geotermičnih polj možno črpati tudi ogljikovodike, kar pa je veliko manj tvegana investicija napram geotermični energiji. V magistrski nalogi obdelujemo projekt Pilotna geotermična elektrarna na obstoječi plinski vrtini Pg-8, kjer je implementirana tehnologija GGTC, nova tehnologija za izkoriščanje toplote globokih vrtin na obstoječih neproduktivnih plinskih ali naftnih vrtinah. Namen magistrskega dela je opisati delovanje geotermične elektrarne in tehnologije GGTC ter preveriti potrebnost modelnih programskih okolij za predvidevanje glavnih obratovalnih parametrov. Narejen je bil matematični model z uporabo polinomskega približka termodinamskega modela REFPORP ter simulacija v programskem okolju Aspen plus z uporabo termodinamskega modela UNIFAC in REFPORP. Izvedene so bile občutljivostne analize vhodnega tlaka v turbino, tlaka kondenzacije in masnega pretoka delovnega fluida. Rezultati simulacije in modela so bili analizirani, tako kot tudi odstopanja med modelom in simulacijo z uporabo obeh termodinamskih modelov stanja. Rezultati kažejo na maksimum proizvedene mehanske moči na turbini pri vhodnem tlaku 65 bar v matematičnem modelu in 85 bar ali 95 bar v simulaciji z uporabo REFPROP ali UNIFAC termodinamskega modela stanja. Podobno doseže maksimum potreben toplotni tok iz vrtine, in sicer pri vrednostih 37,5 bar v simulaciji z uporabo UNIFAC modela in 21 bar v matematičnem modelu in simulaciji z uporabo REFPROP modela. Ugotovljeno je bilo, da so relativna odstopanja občutljivostnih analiz ob mejah analiziranih področij dosegala vrednosti 40,7 %, generalno pa so se relativna odstopanja dosegala vrednosti do 10 %. Zaključeno je bilo, da polinomski približek termodinamskih veličin delovnega fluida ni zadovoljiv za izvajanje občutljivostnih analiz. Zaradi smernic razvoja na področju Slovenije, opredeljenih v NEPN-u so prihodnja raziskovanja na tem področju družbeno koristna.
Ključne besede: geotermična energija, ORC, GGTC, občutljivostna analiza, proizvodnja električne energije, Pg-8
Objavljeno v DKUM: 21.12.2023; Ogledov: 366; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,72 MB) |
9. |
10. |
