Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Vključevanje zvokov narave v partiture skladateljev ni novost sodobnega časa, temveč ga zaznamo že v obdobju renesanse in že mnogo prej. Ker so zvoki narave zanimivi, jih skladatelji v svoje kompozicije vključujejo še danes. S kompleksnostjo zvokov velikokrat naletimo na nekonvencionalne zapise. Skladatelji iščejo načine, kako določen zvok najlažje zapisati, pri tem pa upoštevajo, da je zvok za poustvarjalca najbolj razumljiv. V teoretičnem delu smo predstavili možnosti pridobivanja formalnega znanja iz kompozicije v Sloveniji in ga dopolnili z neformalnimi možnostmi pridobivanja tega znanja. Pomembnejši del teoretičnega dela predstavljajo vpogled v partiture, opis posnemanja zvokov narave v partiturah slovenskih skladateljev in kratek pregled tega pojava v preteklosti. V praktičnem delu magistrske naloge smo ustvarili skladbe in vanje vključili posnemanje zvokov narave. Predstavili smo besedila in njihove avtorje, dodali partiture skladb in skladbe na kratko opisali, da bi jih bodoči poustvarjalci lažje razumeli in bi jim jih v večji meri približali.
Ključne besede: zborovska glasba, zvoki narave, kompozicija, slovenski skladatelji, umetne zborovske skladbe
Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 1; Prenosov: 9
Celotno besedilo (16,84 MB)

Opis: V teoretičnem delu s pomočjo strokovne literature najprej predstavimo otroka ter značilnosti njegovega razvoja in učenja. Nato opredelimo vlogo otroka in vzgojitelja v samem procesu učenja. Predstavimo pomen naravoslovja v vrtcu in učno strategijo, poimenovano učenje na podlagi nalog. Ta zajema tri faze dela: pripravo na nalogo, nalogo in pregled. Sledi praktični del, v katerem predstavimo ugotovitve, ki smo jih pridobili s pomočjo izvajanja pripravljene dejavnosti v vrtcu Markovci. Skrbno pripravljeno dejavnost na temo ugotavljanje vpojnosti materialov z uporabo strategije učenja na podlagi nalog smo izvedli v dveh skupinah otrok, starih 4–5 in 5–6 let, ter med njima primerjali pridobljene rezultate. Ugotovili smo, da starejši otroci bolj sodelujejo med sabo. Komunikacija je zahtevnejša in usmerjena na nalogo, dobro razumejo svojo vlogo in vlogo otroka v paru ter težave rešijo znotraj para. Starejši otroci nalogo uspešno rešijo sami, medtem ko mlajši potrebujejo več usmeritev odraslega pri reševanju težav.
Ključne besede: učenje na podlagi nalog, vpojnost materialov, sodelovanje predšolskih otrok, delo v paru.
Objavljeno v DKUM: 22.08.2024; Ogledov: 71; Prenosov: 16
Celotno besedilo (2,38 MB)

Opis: V tem delu je predstavljen pristop modeliranja toka krvi kot enofazni in večfazni sistem, skozi žilno opornico na poenostavljeni geometriji. Predstavljene so bile dosedanje ugotovitve na področju računske dinamike tekočin krvi, vodilne enačbe v posameznem pristopu ter trije pristopi večfaznega sistema. Za večfazni pristop je bil izbran pristop Euler-Euler. V enofaznem sistemu je kri obravnavana kot Newtonska ter nenewtonska tekočina, medtem ko je v večfaznem sistemu obravnavana kot štiri fazna zmes. Izvedene so bile tri simulacije ustaljenih razmer ter ena časovno odvisna simulacija na enofaznem nenewtonskem modelu. Za izvedbo simulacij je bil uporabljen programski paket ANSYS Fluent 2023 r1. Rezultati so bili analizirani v programu CFD Post, kjer smo opazovali vpliv žilne opornice na strižno napetost. Opazili smo področja manjše strižne napetosti med opornicami ter razlike med notranjo in zunanjo stranjo žile. Dobljene rezultate smo primerjali z referenčnim člankom. Enofazni modeli so bili skladni s člankom, pri čemer je bil nenewtonski model malenkost boljši, medtem ko so rezultati večfaznega modela bistveno odstopali. Iz tega smo sklepali, da je za potrebe analiziranje žilne opornice pristop enofazne tekočine primernejši, medtem ko je prednost večfaznega modela v možnosti vpogleda porazdelitev posameznih faz oziroma krvnih delcev. Na koncu smo tudi našteli omejitve večfaznega pristopa in raziskali možnosti za izboljšavo.
Ključne besede: Tok krvi, opornica, nenewtonska tekočina, večfazni sistem, numerična simulacija, strižna napetost.
Objavljeno v DKUM: 04.01.2024; Ogledov: 339; Prenosov: 33
Celotno besedilo (4,61 MB)

Opis: Uvod: Zdravstvena pismenost je ključna za opolnomočenje in aktivno udeležbo posameznikov pri skrbi za lastno zdravje. V zaključnem delu smo želeli ugotoviti, kakšna je zdravstvena pismenost mladostnikov v Sloveniji. Metode: Podatke smo pridobili s pomočjo validiranega anketnega vprašalnika »Lestvica zdravstvene pismenosti«. Izvedena je bila presečna študija z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike. Analizo podatkov smo izvedli s programom Microsoft Excel 2016 in s programom IBM SPSS 28.0. Rezultati: Od 755 povabljenih se je 430 (55,4 %) mladostnikov udeležilo raziskave. Sodelovalo je 338 žensk in 92 moških. Povprečna starost mladostnikov je bila 16,93 let. Ugotovili smo, da starost (rs = 0,05; p = 0,25), čas uporabe interneta (p = 0,80) in učni uspeh (p = 0,42) niso statistično povezani s stopnjo zdravstvene pismenosti. Povprečna zdravstvena pismenost je znašala 28,65. Od vseh sodelujočih je 299 (299/430; 69,6 %) mladostnikov visoko zdravstveno pismenih, 63 (63/430; 14,6 %) srednje in 62 (62/430; 14,4 %) zelo visoko zdravstveno pismenih. Trije mladostniki (3/430; 0,7 %) so nizko in trije (3/430; 0,7 %) zelo nizko zdravstveno pismeni. Diskusija in zaključek: Ugotavljamo, da so mladostniki visoko zdravstveno pismeni, le majhen delež je nizko in zelo nizko zdravstveno pismenih. Starost, učni uspeh in čas, ki ga porabijo za internet, nimajo statistično pomembne povezave z zdravstveno pismenostjo. Zdravstveno pismenost je mogoče izboljšati z zagotavljanjem informacij, učinkovito komunikacijo in strukturiranim izobraževanjem.
Ključne besede: mladostnik, zdravstvena pismenost, znanje, zdravstvene informacije, krepitev zdravja
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 578; Prenosov: 101
Celotno besedilo (889,94 KB)

Opis: Temeljni vzgojno-izobraževalni cilj bolnišničnih vrtcev je ustvarjanje ustreznih mentalnih in higienskih razmer, ki so pomembne za razvoj in počutje otrok v času, ko so v bolnišnici. Različna čustvena stanja, ki jih doživlja hospitalizirani otrok, je mogoče s pomočjo likovne umetnosti transformirati in korigirati. V empiričnem delu smo raziskovali, kako vzgojiteljice v bolnišničnem vrtcu razvijajo socialno-emocionalne veščine s pomočjo likovne umetnosti. V raziskavi je sodelovalo pet vzgojiteljic iz različnih bolnišničnih vrtcev v Sloveniji, s katerimi smo opravili intervju. Rezultati raziskave kažejo, da je njihovo načrtovanje dela na osnovni ravni (za načrtovanje uporabljajo le Kurikulum, šibko je poznavanje dodatne literature). Medsebojno povezovanje vzgojiteljic bolnišničnih vrtcev je šibko. Likovne dejavnosti izvajajo najpogosteje individualno v bolnišnični sobi. Največkrat ponujeni likovni motivi so človeške, živalske figure in domišljijski motivi. Najbolj pogosto uporabljeni likovni področji sta risanje in slikanje. Premalo pozornosti posvečajo načrtovanju dejavnosti z vključevanjem teme o čustvih. Vzgojiteljice menijo, da se socialno-emocionalne veščine razvijajo bolj spontano (s komunikacijo, igro) in ne načrtovano, hkrati pa so vse vzgojiteljice mnenja, da je pomembno razvijati socialno-emocionalne veščine pri otrocih v bolnišničnem vrtcu, ker to pripomore k boljšemu duševnemu zdravju. Rezultati te naloge so pomembni za izboljšanje kakovosti dela v bolnišničnih vrtcih. 
Ključne besede: predšolska vzgoja, bolnišnični vrtec, socialno-emocionalne veščine, področje družba, likovna umetnost
Objavljeno v DKUM: 15.11.2021; Ogledov: 1053; Prenosov: 101
Celotno besedilo (2,33 MB)