1. |
2. Self-control and morality in Slovenian primary and secondary school sample : the results of YouPrev studyEva Bertok, Gorazd Meško, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: Purpose:
The purpose of this paper is to test one of the main concepts of Situational Action Theory – the concept of the crime propensity on a large Slovenian sample of young people ages 13–17. Crime propensity is constructed from self-control scale and moral values scale.
Design/Methods/Approach:
The factor analysis was used to see if separate dimensions of self-control could be distinguished. A multiple regression was run to predict 16 self-reported delinquent acts from morality and self-control variables, which represented generalized crime propensity index.
Findings:
On the basis of 19 questions concerning self-control and moral values, almost one third of variance of self-reporting of 16 different delinquent acts was explained. The construct of crime propensity was proven relevant even with different methodology.
Research Limitations / Implications:
Even though YouPrev study employed a similar set of questions concerning self-control and moral values, some very cruicial differences should be noted between the two studies; the most important is the inclusion of risk-taking component in the self-control scale in the YouPrev study which was not included in the PADS+ study.
Originality/Value:
The paper presents the analysis that hasn’t been made yet in connection with self-reported delinquency acts in Slovenia.
Ključne besede: juvenile delinquency, morality, self-control, crime propensity, Slovenia
Objavljeno v DKUM: 23.04.2020; Ogledov: 1339; Prenosov: 60
 Celotno besedilo (523,31 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. The LexA regulated genes of the Clostridium difficileBeata Maria Walter, Maja Rupnik, Vesna Hodnik, Gregor Anderluh, Bruno Dupuy, Nejc Paulič, Darja Žgur-Bertok, Matej Butala, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: Background: The SOS response including two main proteins LexA and RecA, maintains the integrity of bacterial genomes after DNA damage due to metabolic or environmental assaults. Additionally, derepression of LexA-regulated genes can result in mutations, genetic exchange and expression of virulence factors. Here we describe the first comprehensive description of the in silico LexA regulon in Clostridium difficile, an important human pathogen.
Results: We grouped thirty C. difficile strains from different ribotypes and toxinotypes into three clusters according to lexA gene/protein variability. We applied in silico analysis coupled to surface plasmon resonance spectroscopy (SPR) and determined 16 LexA binding sites in C. difficile. Our data indicate that strains within the cluster, as defined by LexA variability, harbour several specific LexA regulon genes. In addition to core SOS genes: lexA, recA, ruvCA and uvrBA, we identified a LexA binding site on the pathogenicity locus (PaLoc) and in the putative promoter region of several genes involved in housekeeping, sporulation and antibiotic resistance.
Conclusions: Results presented here suggest that in C. difficile LexA is not merely a regulator of the DNA damage response genes but also controls the expression of dozen genes involved in various other biological functions. Our in vitro results indicate that in C. difficile inactivation of LexA repressor depends on repressor`s dissociation from the operators. We report that the repressor`s dissociation rates from operators differentiate, thus the determined LexA-DNA dissociation constants imply on the timing of SOS gene expression in C. difficile.
Ključne besede: Clostridium difficile, antibiotic resistance, toxin regulation, SOS system, surface plasmon resonance, SPR, LexA repressor
Objavljeno v DKUM: 29.06.2017; Ogledov: 1403; Prenosov: 375
Celotno besedilo (1,16 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Moralnost mladih glede na njihovo samonaznanjeno prestopništvo - izsledki raziskave SPMAD v SlovenijiEva Bertok, Gorazd Meško, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Namen prispevka je primerjava občutka sramu in krivde ob hipotetičnih situacijah pri srednješolcih, ki so leta 2011 sodelovali v raziskavi SPMAD, glede na to, ali so se v letu 2010 vedli prestopniško ali ne.
Metode:
Z diskriminantno analizo smo ugotavljali, ali obstajajo statistično značilne razlike med neprestopniško in prestopniško skupino dijakov. Dijake smo v skupini razdelili glede na njihovo samonaznanitev prestopniških dejanj. Z logističnimi regresijami smo poskušali ugotoviti, katere izmed spremenljivk o občutkih sramu in krivde vplivajo na določena prestopniška dejanja mladih.
Ugotovitve:
Med skupino srednješolcev, ki niso poročali o prestopniškem dejanju v preteklem letu, in skupino, ki je poročala o vsaj enem prestopniškem dejanju, so bile ugotovljene statistično značilne razlike v odgovorih na vprašanja glede občutkov sramu in krivde. Srednješolci, ki so storili vsaj eno prestopniško dejanje, so v povprečju poročali o manj izrazitih občutkih ob različnih prestopkih kot srednješolci, ki niso poročali o prestopniških dejanjih. Razlike v povprečjih odgovorov med skupinama so bile večje pri občutkih sramu kot pri občutkih krivde. S spremenljivkami, ki so merile občutke sramu in krivde, smo pojasnili največji delež variance pri prestopniškem dejanju tatvin v trgovinah.
Omejitve/uporabnost raziskave
V raziskavi SPMAD je bilo število vprašanj, ki so podrobneje merili občutke sramu in krivde, omejeno. Za bolj temeljito analizo teh dveh občutkov bi bilo potrebno vsakemu prestopniškemu dejanju v vprašalniku dodati še vprašanje o občutku sramu in občutku krivde ob izvedbi tega dejanja.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek predstavlja analizo, ki v povezavi s samonaznanjenimi prestopniškimi dejanji v Sloveniji še ni bila opravljena.
Ključne besede: mladoletniki, prestopništvo, mladoletniško prestopništvo, moralnost, sram, krivda
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1837; Prenosov: 92
 Povezava na datoteko |
5. Starševski nadzor in prestopništvo najstnikov v urbanem okolju : doktorska disertacijaEva Bertok, 2013, doktorska disertacija Opis: Navkljub družbenemu problemu, ki ga mladoletniško prestopništvo predstavlja, je to področje še vedno precejšnja neznanka. Poudarjanju vloge staršev pri vzgoji otroka smo bili priča v zgodnjem kriminološkem raziskovanju sredi dvajsetega stoletja, v sodobni literaturi pa prevladuje poudarjanje elementov kriminogenosti okolja in predvsem kriminogenosti vrstnikov, s katerimi se mladostnik druži. V doktorski disertaciji so predstavljeni rezultati raziskave SPMAD (Study of Parental Monitoring and Adolescent Delinquency ali raziskava o starševskem nadzorovanju/spremljanju in prestopništvu adolescentov), ki je ponovitev raziskave PADS+ (Peterborough Adolescent Delinquency Study ali raziskava o delinkventnosti adolescentov v mestu Peterborough). S to raziskavo smo želeli tako s kvantitativnimi kot tudi s kvalitativnimi raziskovalnimi metodami preveriti, ali obstaja povezava med starševskim nadzorovanjem/spremljanjem in izvajanjem delinkventnih dejanj pri mladostnikih. V letu 2011 je bilo v trinajstih osnovnih šolah ter devetih srednjih šolah v Ljubljani izvedeno anketiranje in intervjuvanje; skupaj je bilo zbranih 818 anket in intervjujev, 409 v šestih razredih osnovne šole, 409 v prvih letnikih srednje šole.
Rezultati raziskave kažejo, da je prestopniška dejanja najbolje napovedovalo pogosto uporabljeno mersko orodje, v starejši literaturi poimenovano »starševski nadzor«, kasneje pa preimenovano v »starševsko védenje«, saj meri, koliko starši vedo o mladostnikovem početju. Ta sklop vprašalnika je imel vpliv na večino regresijskih modelov tako v osnovnošolski (pojasnil četrtino variance odvisne spremenljivke pitja alkohola do opitosti v življenju) kot v srednješolski populaciji (pri modelih tatvin v trgovini in uživanja amfetaminov je faktor pojasnil skoraj petino pojasnjene variance odvisne spremenljivke). Drugi najbolj bistven dejavnik, preživljanje nenadzorovanega prostega časa z vrstniki, je pri osnovnošolcih imel največji vpliv pri uničevanju tuje lastnine, medtem ko je v srednješolskem vzorcu najbolj vplival na pitje alkohola do opitosti, pri aretacijah, pretepanju, kajenju, uživanju drog/marihuane pa je imel manjši vpliv. Discipliniranje je bilo po pomembnosti tretji sklop vprašalnika, ki je uspel pojasniti varianco odvisnih spremenljivk; ta sklop je bil v osnovnošolskem vprašalniku opredeljen kot fizično kaznovanje, medtem ko je bil v srednješolskem opredeljen bolj kot starševsko uveljavljanje posledic ob neželenem obnašanju mladostnika. V skladu s podobnimi tujimi raziskavami je discipliniranje statistično značilno vplivalo zgolj na srednješolskem vzorcu (se pravi ob odsotnosti vprašanj o fizičnem kaznovanju) pri tatvinah, netenju ognja, izsiljevanju za denar in uživanju amfetaminov. Pri sklopih navezanosti na družino in podpore družine ni bilo opaženega bistvenega vpliva na prestopništvo.
V Sloveniji raziskava o različnih metodah nadzorovanja staršev in vpliva vzgoje na prestopništvo mladostnikov še ni bila narejena; raziskava predstavlja tudi prvi primer uporabe metodologije PADS+ v slovenskem prostoru. Ugotovitve prispevajo k obogatitvi kriminološkega znanja v Sloveniji, prav tako pa so aplikativne v praksi, pri vzgoji, delu z mladostniki, kot tudi pri obravnavanju mladostnikov.
Ključne besede: prestopništvo, mladoletni prestopniki, starši, nadzor, starševski nadzor, doktorske disertacije
Objavljeno v DKUM: 11.12.2013; Ogledov: 3260; Prenosov: 345
Celotno besedilo (2,40 MB) |
6. |
7. |
8. Preoblikovanje organizacijske strukture in uvedba celovite informacijske rešitve v Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije : diplomsko deloBrigita Bertok, 2008, diplomsko delo Ključne besede: obramba, vlada, delovanje, javni sektor, strategija, poslovni proces, organizacijske strukture, management, mreže, elektronsko poslovanje, informacijska tehnologija, prenova, informatika, orodja, rešitve, integracijski procesi, uporaba računalnika, računalništvo, software, programska oprema, procesna informatika, modeliranje, organiziranost, vodenje, informacije, modeli, programi, pretok informacij, podatkovne strukture, upravljanje, poslovno okolje, Slovenija, projekti, vodenje projektov, organizacija
Objavljeno v DKUM: 28.05.2012; Ogledov: 2754; Prenosov: 92
Celotno besedilo (656,91 KB) |
