SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Sodobni pristopi k obravnavi posilstva
Eva Bertok, 2008, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: posilstvo, žrtve, prijava posilstva, pomoč žrtvam
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 1328; Prenosov: 77
URL Polno besedilo (0,00 KB)

4.
IPACY : implementing preventive actions for children and youth
Eva Bertok, Danijela Frangež, Gorazd Meško, strokovna monografija

Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 1117; Prenosov: 8
URL Polno besedilo (0,00 KB)

5.
6.
Starševski nadzor in prestopništvo najstnikov v urbanem okolju : doktorska disertacija
Eva Bertok, 2013, doktorska disertacija

Opis: Navkljub družbenemu problemu, ki ga mladoletniško prestopništvo predstavlja, je to področje še vedno precejšnja neznanka. Poudarjanju vloge staršev pri vzgoji otroka smo bili priča v zgodnjem kriminološkem raziskovanju sredi dvajsetega stoletja, v sodobni literaturi pa prevladuje poudarjanje elementov kriminogenosti okolja in predvsem kriminogenosti vrstnikov, s katerimi se mladostnik druži. V doktorski disertaciji so predstavljeni rezultati raziskave SPMAD (Study of Parental Monitoring and Adolescent Delinquency ali raziskava o starševskem nadzorovanju/spremljanju in prestopništvu adolescentov), ki je ponovitev raziskave PADS+ (Peterborough Adolescent Delinquency Study ali raziskava o delinkventnosti adolescentov v mestu Peterborough). S to raziskavo smo želeli tako s kvantitativnimi kot tudi s kvalitativnimi raziskovalnimi metodami preveriti, ali obstaja povezava med starševskim nadzorovanjem/spremljanjem in izvajanjem delinkventnih dejanj pri mladostnikih. V letu 2011 je bilo v trinajstih osnovnih šolah ter devetih srednjih šolah v Ljubljani izvedeno anketiranje in intervjuvanje; skupaj je bilo zbranih 818 anket in intervjujev, 409 v šestih razredih osnovne šole, 409 v prvih letnikih srednje šole. Rezultati raziskave kažejo, da je prestopniška dejanja najbolje napovedovalo pogosto uporabljeno mersko orodje, v starejši literaturi poimenovano »starševski nadzor«, kasneje pa preimenovano v »starševsko védenje«, saj meri, koliko starši vedo o mladostnikovem početju. Ta sklop vprašalnika je imel vpliv na večino regresijskih modelov tako v osnovnošolski (pojasnil četrtino variance odvisne spremenljivke pitja alkohola do opitosti v življenju) kot v srednješolski populaciji (pri modelih tatvin v trgovini in uživanja amfetaminov je faktor pojasnil skoraj petino pojasnjene variance odvisne spremenljivke). Drugi najbolj bistven dejavnik, preživljanje nenadzorovanega prostega časa z vrstniki, je pri osnovnošolcih imel največji vpliv pri uničevanju tuje lastnine, medtem ko je v srednješolskem vzorcu najbolj vplival na pitje alkohola do opitosti, pri aretacijah, pretepanju, kajenju, uživanju drog/marihuane pa je imel manjši vpliv. Discipliniranje je bilo po pomembnosti tretji sklop vprašalnika, ki je uspel pojasniti varianco odvisnih spremenljivk; ta sklop je bil v osnovnošolskem vprašalniku opredeljen kot fizično kaznovanje, medtem ko je bil v srednješolskem opredeljen bolj kot starševsko uveljavljanje posledic ob neželenem obnašanju mladostnika. V skladu s podobnimi tujimi raziskavami je discipliniranje statistično značilno vplivalo zgolj na srednješolskem vzorcu (se pravi ob odsotnosti vprašanj o fizičnem kaznovanju) pri tatvinah, netenju ognja, izsiljevanju za denar in uživanju amfetaminov. Pri sklopih navezanosti na družino in podpore družine ni bilo opaženega bistvenega vpliva na prestopništvo. V Sloveniji raziskava o različnih metodah nadzorovanja staršev in vpliva vzgoje na prestopništvo mladostnikov še ni bila narejena; raziskava predstavlja tudi prvi primer uporabe metodologije PADS+ v slovenskem prostoru. Ugotovitve prispevajo k obogatitvi kriminološkega znanja v Sloveniji, prav tako pa so aplikativne v praksi, pri vzgoji, delu z mladostniki, kot tudi pri obravnavanju mladostnikov.
Ključne besede: prestopništvo, mladoletni prestopniki, starši, nadzor, starševski nadzor, doktorske disertacije
Objavljeno: 11.12.2013; Ogledov: 1239; Prenosov: 155
.pdf Polno besedilo (2,40 MB)

7.
The LexA regulated genes of the Clostridium difficile
Beata Maria Walter, Maja Rupnik, Vesna Hodnik, Gregor Anderluh, Bruno Dupuy, Nejc Paulič, Darja Žgur-Bertok, Matej Butala, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Background: The SOS response including two main proteins LexA and RecA, maintains the integrity of bacterial genomes after DNA damage due to metabolic or environmental assaults. Additionally, derepression of LexA-regulated genes can result in mutations, genetic exchange and expression of virulence factors. Here we describe the first comprehensive description of the in silico LexA regulon in Clostridium difficile, an important human pathogen. Results: We grouped thirty C. difficile strains from different ribotypes and toxinotypes into three clusters according to lexA gene/protein variability. We applied in silico analysis coupled to surface plasmon resonance spectroscopy (SPR) and determined 16 LexA binding sites in C. difficile. Our data indicate that strains within the cluster, as defined by LexA variability, harbour several specific LexA regulon genes. In addition to core SOS genes: lexA, recA, ruvCA and uvrBA, we identified a LexA binding site on the pathogenicity locus (PaLoc) and in the putative promoter region of several genes involved in housekeeping, sporulation and antibiotic resistance. Conclusions: Results presented here suggest that in C. difficile LexA is not merely a regulator of the DNA damage response genes but also controls the expression of dozen genes involved in various other biological functions. Our in vitro results indicate that in C. difficile inactivation of LexA repressor depends on repressor`s dissociation from the operators. We report that the repressor`s dissociation rates from operators differentiate, thus the determined LexA-DNA dissociation constants imply on the timing of SOS gene expression in C. difficile.
Ključne besede: Clostridium difficile, antibiotic resistance, toxin regulation, SOS system, surface plasmon resonance, SPR, LexA repressor
Objavljeno: 29.06.2017; Ogledov: 47; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (1,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici