| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Optimizacija števila transformatorjev v RTP 110/10kv Melje
1991, diplomsko delo

Ključne besede: transformatorji, elektroenergetika
Objavljeno: 26.07.2007; Ogledov: 1072; Prenosov: 0

2.
3.
4.
VPLIV TELESNE AKTIVNOSTI PRI OBREMENITVAH NOSEČNIC NA DELOVNIH MESTIH
Simona Šturm, 2010, diplomsko delo

Opis: Nosečnost prinese v življenju velike spremembe. Za zdrav način življenja in varno telesno aktivnost lahko naredi nosečnica največ sama. V diplomskem delu nas zanima vpliv telesne aktivnosti v času nosečnosti pri obremenitvah na delovnih mestih zaradi telesnih sprememb. Nosečnice so nedvomno, kar se fizioloških sprememb telesa tiče, najbolj ranljiva skupina žensk. Že v prvem trimesečju nosečnosti se v telesu dogajajo številne hormonske in telesne spremembe, zaradi katerih nekatere ženske mučijo jutranja slabost, glavoboli, druge pa že zelo zgodaj bolečine v križu. Teža dojenčka oslabi mišice v trebuhu, zato nosečnica čuti pritisk na križ oz. bolečino vzdolž vse hrbtenice, ki je prav v nosečnosti najbolj obremenjena. Iz teh dejstev smo izhajali pri prvi tezi — najbolj pogoste bolečine, ki jih nosečnica čuti v času nosečnosti, so bolečine v križu, zato nosečnicam najbolj koristijo vaje za hrbtenico. To tezo smo tudi potrdili. Rezultate smo dobili z anketo (priloga 1), ki je bila razdeljena stotim nosečnicam. Poleg bolečin v križu se nosečnice srečajo še z drugimi bolečinami v raznih delih telesa. Toda bolečine v raznih delih telesa ne predstavljajo najpogostejšo težavo nosečnic. Ugotovili smo namreč, da nosečnica najpogosteje opazi pogosto uriniranje, povečan telesni obseg in utrujenost. Da bi se nosečnica kar se da dobro počutila tako doma kot na delovnem mestu, pa je eden najpomembnejših dejavnikov za dobro počutje v času nosečnosti dobra telesna pripravljenost. Zato smo tudi tretjo tezo — dobro počutje v času nosečnosti je za nosečnice najbolj pomemben motiv, da so nosečnice v času nosečnosti telesno aktivne — potrdili. V diplomskem delu smo podali natančnejše smernice o količini, vrsti in intenzivnosti športne dejavnosti ter pomen te aktivnosti v času nosečnosti. Opisali smo vaje za izboljšanje splošne telesne pripravljenosti nosečnic in vaje, ki jih nosečnica lahko izvaja na delovnem mestu. Na koncu diplomskega dela smo ugotovili, da se večina nosečnic strinja, da se zaradi telesne aktivnosti počuti bolje.
Ključne besede: NOSEČNOST, OBREMENITVE, DELOVNO MESTO, TELESNA AKTIVNOST
Objavljeno: 03.03.2011; Ogledov: 1926; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (5,67 MB)

5.
PREUREDITEV SISTEMA TESNJENJA IN MAZANJA LEŽAJEV VALJARNIŠKEGA OGRODJA
Sebastijan Šturm, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena rekonstrukcija tesnjenja in mazanja podpornih valjev valjalne naprave za valjanje aluminijaste folije v podjetju Impol d.d. Cilj naloge je predstaviti prehajanje mazalnega olja v valjalnega in obratno, ter le to tudi odpraviti. V uvodu je opis podjetja Impol ter postopek valjanja aluminijaste folije. Nadaljuje se z predstavitvijo različnih tehnik tesnjenja in mazanja, ki se uporabljajo na strojih in napravah, s poudarkom na valjarnah. Sledi opis sestavnih delov valjarne in predstavitev problematike mešanja olj, ter rešitev problema. Na koncu naloge so povzeti rezultati pridobljeni tekom naloge in se zaključi s sklepom.
Ključne besede: Valjarna, podporni valj, ohišje ležaja, radialno gredno tesnilo, maziva.
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 1340; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (4,14 MB)

6.
7.
8.
Višnjeva repatica
Vladimir Levstik, 1983

Ključne besede: slovenska književnost, proza
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 327; Prenosov: 9
URL Povezava na celotno besedilo

9.
IZVRŠEVANJE UKREPA OBVEZNEGA PSIHIATRIČNEGA ZDRAVLJENJA V REPUBLIKI SLOVENIJI IN REPUBLIKI HRVAŠKI
Manuela Šturm, 2014, diplomsko delo

Opis: V zadnjem obdobju so se na področju kazenske zakonodaje odvile precejšnje spremembe tako v Republiki Sloveniji kot v Republiki Hrvaški. V tem sklopu je prišlo do velikih premikov tudi na področju medicinskih varnostnih ukrepov. V diplomskem delu se posvečam problematiki izvrševanja ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja v Sloveniji in na Hrvaškem. V obeh državah se je pojavila težnja, naj bi ukrepi terapevtske narave prešli iz kazenskopravnega področja na civilno oziroma naj bi se osebe z duševnimi motnjami, ki so izvršile znake določenega kaznivega dejanja, obravnavale v skladu z določbami, ki urejajo področje duševnega zdravja. Tako predstavljam izkušnje obeh držav pri navedenih ˝podvigih˝ ter na podlagi tega skušam ugotoviti, katero področje prava lahko najustreznejše in najučinkoviteje obravnava storilce z duševnimi motnjami, izreka ukrepe terapevtske narave, med katere spada tudi ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, ter bdi nad izvrševanjem le-teh. Skozi kratek zgodovinski pregled najprej predstavljam nastanek in razvoj terapevtskih varnostnih ukrepov, s poudarkom na ukrepu obveznega psihiatričnega zdravljenja. Pri tem nekoliko več pozornosti namenjam razvoju teh ukrepov na tleh nekdanje Jugoslavije. V nadaljevanju osvetljujem nekaj splošnih pojmov, ki so nujno povezani z obravnavano tematiko. Tu predstavljam splošni pojem ter namen ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja. Nadalje pa sem opisala še pojem kaznivega dejanja ter pojem in načelo krivde, saj ti instituti (predvsem koncepcija krivde) močno vplivajo na ureditev varnostnih ukrepov kot tudi na dopustnost njihovega izrekanja. Nato posvečam še nekaj besed storilčevi nevarnosti, saj je le-ta merilo za uporabo obravnavanega ukrepa. Na koncu tega poglavja pa sem nekaj prostora namenila še razmerju med ukrepom obveznega psihiatričnega zdravljenja in kaznijo. Osrednja dela diplomske naloge pa sta poglavja o izvrševanju ukrepov obveznega psihiatričnega zdravljenja v Sloveniji in na Hrvaškem. Najprej obravnavam ureditev v Sloveniji, in sicer od ureditve po Kazenskem zakoniku iz leta 1994, preko kratke ˝ekskurzije˝ medicinskih varnostnih ukrepov iz področja kazenskega prava s sprejemom KZ-1 v letu 2008 pa do vrnitve teh ukrepov na področje kazenskega prava z novelo KZ-1B v letu 2011. Ob tem sem opozorila na probleme nove ureditve in nastalih pravnih praznin, nato pa sem se podrobneje posvetila obravnavi ukrepov obveznega psihiatričnega zdravljenja, ki sta se nekoliko dodelana in izboljšana ˝vrnila˝ v slovenski kazenski zakonik. Predstavila sem pogoje za uporabo obravnavanih ukrepov, postopek ter izvrševanje skozi določila izvršilnih predpisov ter Zakona o duševnem zdravju. Na koncu pa predstavljam izvrševanje ukrepov obveznega psihiatričnega zdravljenja v sosednji Hrvaški, ki je glede neprištevnih storilcev z začetkom leta 1998 prešla na civilni model obravnavanja le-teh. Ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja zoper to kategorijo storilcev ni več kazenska sankcija, ampak se izvršuje po določilih zakona, ki ureja duševno zdravje, ter tako njihov pravni položaj sodi v domeno civilnega prava. Ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja bistveno zmanjšano prištevnih storilcev kaznivih dejanj pa ostaja v okviru kazenskega prava in je kazenskopravna sankcija. Tudi pri sosedih pa ta prehod ni šel brez polemik in težav, zato sem osvetlila tudi njihove izkušnje ob teh vseobsegajočih spremembah. Je pa tudi hrvaški kazenskopravni sistem nedavno spet prešel skozi novo reformo, ki je prinesla izboljšave tudi na področju terapevtskih varnostnih ukrepov, v izdelavi pa je tudi novi zakon, ki ureja področje duševnega zdravja.
Ključne besede: varnostni ukrepi, obvezno psihiatrično zdravljenje, neprištevnost, bistveno zmanjšana prištevnost, krivda, nevarni storilec, psihiatrija in pravo
Objavljeno: 08.05.2014; Ogledov: 1376; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

10.
MEDNARODNI GRAFIČNI BIENALE KOT SPODBUDA ZA RAZVIJANJE LIKOVNE APRECIACIJE
Lucija Premrl, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Mednarodni grafični bienale kot spodbuda za razvijanje likovne apreciacije sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretičen del je tematsko razdeljen na več poglavij. Posvetili smo se sodobnim likovnim praksam, likovnemu vrednotenju in likovni apreciaciji. Dotaknili smo se muzejske pedagogike, ljubljanskega grafičnega bienala ter Mednarodnega grafičnega likovnega centra. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med učenci ljubljanskih osnovnih šol. Na razstavi 30. grafičnega bienala smo z njimi izvedli vodstvo s pomočjo delovnih listov, ki so temeljili predvsem na opazovanju razstavljenih umetniških del. Zanimal nas je odziv otrok na umetniška dela in kako se bo njihovo prvo mnenje razlikovalo od mnenja, ki ga bodo imeli o delu, potem ko ga bodo bolje spoznali. Rezultati kažejo na obstoj razlik med učenci glede na njihovo starost, z vidika spola pa razlik nismo zaznali.
Ključne besede: likovna apreciacija, muzejska pedagogika, grafični bienale, Mednarodni grafični likovni center, sodobna umetnost
Objavljeno: 15.10.2014; Ogledov: 735; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici