| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Povezanost vodstvenih stilov s psihološkim blagostanjem in zaupanjem v novi realnosti hibridnega dela : magistrsko delo
Lara Škrinjar, 2022, magistrsko delo

Opis: Pričujoče magistrsko delo teoretično in empirično obravnava na novo nastalo realnost hibridnega dela kot posledico pandemije covida-19. Znotraj nje preverja povezanost med vodstvenimi stili, psihološkim blagostanjem in zaupanjem ter razlikovanje teh konstruktov glede na model hibridnega dela in prostovoljno izbiro načina dela. V raziskavi so sodelovale 203 osebe, 53,69 % udeležencev dela v modelu delo iz pisarne na prvem mestu, 46,31 % udeležencev pa v modelu delo na daljavo na prvem mestu. Podatke smo zbrali preko aplikacije spletnega vprašalnika, ki je bil sestavljen iz vprašalnika o transformacijskem in transakcijskem vodstvenem stilu, vprašalnika psihološkega blagostanja in lestvice za merjenje zaupanja vodja-zaposleni. Rezultati naših analiz so pokazali, da se pri posameznikih, ki delajo hibridno, psihološko blagostanje pomembno pozitivno povezuje s transformacijskim vodstvenim stilom ter tremi njegovimi komponentami (idealiziran vpliv, navdihujoča motivacija ter individualizirana obravnava) in z zaupanjem. Pozitivna povezanost je izražena tudi med zaupanjem in transformacijskim vodstvenim stilom ter vsemi njegovimi komponentami. Izkazalo se je tudi, da zaupanje moderira odnos med transformacijskim stilom vodenja in psihološkim blagostanjem, na način, da je pozitiven odnos med zaupanjem in transformacijskim stilom vodenja, v primeru visokega zaupanja, še bolj pozitiven. Posamezniki, ki delajo v modelu dela na daljavo na prvem mestu zaznavajo višje ravni transformacijskega stila vodenja ter višje ravni zaupanja. Dodatno posamezniki, ki jim je omogočena prostovoljna izbira načina hibridnega dela, zaznavajo višje ravni zaupanja do svoje vodje. Ugotovitve naše raziskave prispevajo k boljšemu razumevanju hibridnega dela kot nove realnosti organizacije dela v post-covid-19 časih, spodbujajo nadaljnje raziskovanje in implikacije transformacijskega vodstvenega stila, ustvarjanje visokih ravni zaupanja v odnosu vodja-zaposleni in drugih značilnosti hibridnega dela v prakso.
Ključne besede: Transformacijski stil vodenja, zaupanje, psihološko blagostanje, hibridno delo
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 356; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

2.
Podjetniške priložnosti v lesni industriji
Enej Škrinjar, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko nalogo sestavljata dva dela, teoretičen in praktičen. V teoretičnem delu smo razdelali poslovno okolje podjetja in predstavili njegovo pomembnost za podjetje. Našteli smo nekaj lastnosti poslovnega okolja in pojasnili načine odzivov nanj. Nato smo predstavili lesno industrijo v Sloveniji in jo za lažje preučevanje razdelili na lesnopredelovalno, pohištveno in gradbeno. Da smo zajeli čim več dejavnikov zunanjega okolja, ki so politični, pravni, ekonomski, socialni, kulturni in tehnološki, smo se odločili pojasniti in kasneje uporabiti PEST-analizo okolja podjetja. PEST-analizo smo opredelili, podali praktične primere in pojasnili pozitivne in negativne vplive na podjetje. Nismo preučevali le zunanjega okolja, ampak tudi notranje. V ta namen smo izbrali SWOT-analizo, s katero preučimo prednosti in slabosti notranjega okolja ter priložnosti in nevarnosti zunanjega poslovnega okolja. SWOT-analiza omogoči primerjanje notranjih in zunanjih dejavnikov. V praktičnem delu smo se odločili za izvedbo PEST in SWOT-analize. Za lažje razumevanje smo izbrali tri podjetja, ki predstavljajo pohištveno, lesnopredelovalno in gradbeno industrijo. PEST-analiza je združevala zunanje dejavnike vseh treh podjetij. Nobeno izbrano podjetje v obdobju svojega poslovanja ni opravilo analize poslovnega okolja. Ugotovljeno je bilo, da se vsa obravnavana podjetja srečujejo s podobnimi težavami. Izpostavljajo pomanjkanje delovne sile, slabo izobraženost obstoječe delovne sile (kar kaže na razkorak s srednješolskim izobraževalnim sistemom). Pestijo jih tudi nihajoče cene materiala. Navajajo malo priložnosti zunanjega okolja, ker imajo polno zasedenost proizvodnje in razpoložljiva sredstva namenjajo v povečan obseg proizvodnje. Ugotovitve smo na kratko povzeli v tabelah. SWOT-analiza je bila lažje izvedljiva, ker so podjetja lažje navajala notranje dejavnike poslovnega okolja. Za boljšo preglednost smo obravnavali vsako podjetje posebej. Ugotovili smo, da vsa tri podjetja posvečajo veliko več pozornosti notranjemu okolju. Ko pride do poslabšanja stanja v zunanjem poslovnem okolju, jih skušajo odpraviti čim hitreje brez vzbujanja posebne pozornosti. Podjetje Adego, d.o.o., ki je predstavljalo pohištveno industrijo, kot svoje prednosti navaja kakovostne izdelke, tehnološko dodelano proizvodnjo in lojalne kupce. Noah, d.o.o. smo izbrali kot predstavnika gradbene industrije. Zaradi nihajočih cen materiala so preučili možnost lastne proizvodnje, ki bi bila sicer mogoča, a so se cene materiala dovolj umirile, da so idejo opustili. So edino podjetje, ki je navajalo dvig povpraševanja med pandemijo. Podjetje Ruševec, d.o.o., smo obravnavali kot lesnopredelovalno podjetje. V podjetju poudarjajo pomen tradicionalnih postopkov predelave, lokalnih dobaviteljev in kakovosti proizvodov. V sklepu smo preučeno teoretično znanje smiselno povezali s praktičnim delom diplomske naloge. Ugotovili smo, da se podjetja soočajo s podobno problematiko, kot smo zapisali v teoretičnem delu. Štiri predpostavljene hipoteze smo potrdili. Zavrgli smo hipotezo, ki predpostavlja, da je za konkurenčnost in vstop na trg v lesni industriji potrebna visoka tehnološka opremljenost. Razlog je, da podjetja ne proizvajajo tako zahtevnih produktov, da bi potrebovala tehnološko dovršeno opremo. Izkazalo se je, da starost opreme ni ključnega pomena. V slovenski lesni industriji se je SWOT-analiza izkazala za primernejšo.
Ključne besede: lesna industrija v Sloveniji, poslovno okolje podjetja, PEST-analiza, SWOT-analiza.
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 998; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (597,39 KB)

3.
Hudodelsko združevanje - teoretične dileme in sodna praksa : magistrsko delo
Luka Škrinjar, 2020, magistrsko delo

Opis: Hudodelska združba predstavlja eno izmed najnevarnejših oblik sodelovanja, pri kateri je udeleženih več oseb. Nevarnost, ki jo predstavlja hudodelska združba (lahko je v obliki tolpe, organizacije ...), zoper človeško življenje, zdravje in premoženje, je pripeljalo do tega, da je zakonodajalec in kriminiral hudodelsko združbo v kazenski zakonik, in sicer pod poglavje kazniva dejanja zoper javni red. Že iz samega poglavja je razvidno, da se varuje javna varnost, kot del javnega reda in miru. Posebnost te inkriminacije je, da je kaznivo že samo pripravljalno dejanje, kar z drugimi besedami pomeni, da je kaznivo že samo ustanavljanje in sodelovanje v združbi, ko še ni izvršeno nobeno kaznivo dejanje, vendar samo, če so izpolnjeni pogoj, ki jih določa zakon. Bistveno je, da zakon oblikuje natančne in nedvoumne pogoje, saj gre za izjemo od načela nekaznivosti pripravljalne faze. Cilj hudodelske združbe ni zgolj ustanovitev in sodelovanje v združbi, temveč je cilj, da izvršuje kazniva dejanja, katera ima v hudodelskem načrtu. Posledično se pojavi ogromno vprašanj glede hudodelskih združb npr.: kdaj sploh govorimo o hudodelski združbi; kaj vse se zgodi, ko hudodelska združba izvrši kaznivo dejanje, ki ga je imela v hudodelskem načrtu; za katera vsa kazniva dejanja odgovarja? Ali odgovarja zgolj za izvršeno kaznivo dejanje, ali tudi za kaznivo dejanje po 294. členu KZ-1 in pride do steka? Če pride do steka, ali v tem primeru govorimo o navideznem steku? Kdo odgovarja za izvršeno kaznivo dejanje, ali so to zgolj tisti člani združbe, ki so neposredno sodelovali pri izvršitvi kaznivega dejanja iz hudodelskega načrta ali vsi člani neke združbe? Kot je razvidno, se pri združbah postavlja veliko različnih vprašanj, razlog tega je, da gre za izredno kompleksen institut kazenskega prava. Prav zaradi vsega navedenega ima kazenski zakonik, poleg določbe v posebnem delu KZ-1, ki se nanaša na hudodelsko združbo (294. člen), tudi dve določbi v splošnem del (41. in 77a. člen). Da bi bil institut še bolj zapleten, je hudodelska združba pri veliko kaznivih dejanjih tudi kvalifikatorna okoliščina. Ta okoliščina pove, da je konkretno kaznivo dejanje možno storiti tudi v hudodelski združbi (npr. 186. člen). Spet se pojavi vrsta vprašanj, kot denimo: ali za to hudodelsko združbo veljajo enaki pogoji kot za hudodelsko združbo po 294. členu? Zaradi vsega zgoraj navedenega niti ni nobeno presenečenje, da se pri tem institutu pojavljajo razne dileme kot tudi pomanjkljivosti, katere je potrebno čimprej odpraviti. Skozi leta se je na tem področju razvijala tudi sodna praksa in izoblikovala nekaj pogojev, kateri morajo biti izpolnjeni, da lahko govorimo o hudodelski združbi. Ti pogoji so danes določeni tudi v kazenskem zakoniku.
Ključne besede: hudodelska združba, vodja hudodelske združbe, člani hudodelske združbe, 294. člen KZ-1, pripravljalno dejanje, pomanjkljivosti, sodna praksa
Objavljeno v DKUM: 13.01.2021; Ogledov: 1398; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (972,23 KB)

4.
Analiza Googlovega sistema za prijavo : diplomsko delo
Gregor Škrinjar, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu preučujemo, analiziramo in opisujemo delovanje, varnost in prednosti Google prijave z vidika uporabnika. Na kratko predstavimo enotno prijavo, overitveni in avtorizacijski protokol OAuth 2.0 in protokole, zgrajene na OAuth 2.0. Slednji je pomemben del Google prijave. Prav tako analiziramo razširjenost Googlove prijave in predstavimo primer njene implementacije, zasnovane v razvojnem okolju PHPStorm.
Ključne besede: OAuth 2.0, Google prijava, PHP, enotna prijava, OpenID Connect
Objavljeno v DKUM: 16.11.2020; Ogledov: 914; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

5.
Analiza sistema za hitro vpenjanje orodij za brizganje plastike v podjetju geberit d.o.o. : diplomsko delo
Inja Škrinjar, 2020, diplomsko delo

Opis: Potrebe trga se spreminjajo in postajajo kompleksnejše, zato morajo biti podjetja organizirana tako, da so zmožna to uresničevati. Trend vedno manjših naročil različnih izdelkov je povezan z večkratno menjavo orodij na brizgalnih strojih. Vsaka menjava orodja zmanjša izkoristek opreme in predstavlja za podjetje izgubo. Iz tega razloga je potrebno čas menjave skrajšati na minimum, kar omogoča uporaba hitro vpenjalnega sistema za menjavo orodij. V diplomski nalogi sem analizirala klasično menjavo orodja in menjavo z uporabo hitro vpenjalnega sistema ter prišla do zaključka, da se s slednjo zmanjša 30 % časa. Pri ekonomskem prihranku se je izkazalo, da bi glede na tehnološke trende podjetja bila vpeljava hitro vpenjalnega sistema smotrna.
Ključne besede: vitka proizvodnja, metoda SMED, hitra menjava orodja, brizganje plastike
Objavljeno v DKUM: 05.10.2020; Ogledov: 1229; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

6.
Analiza perspektiv pridelave sladkorne pese
Maja Škrinjar, 2020, magistrsko delo

Opis: V Sloveniji se je po zaprtju Tovarne sladkorja Ormož po dolgem času ponovno zbralo nekaj pridelovalcev, ki so na slovenske površine posejali sladkorno peso, ki se pozneje odvaža na predelavo v tovarno Viro v Virovitico (Viro, d. d.) na sosednjo Hrvaško. V magistrskem delu je podrobneje prikazana analiza perspektiv pridelave sladkorne pese v Sloveniji nekoč, v času delovanja TSO, in danes, ko se na slovenskih tleh ponovno prideluje sladkorna pesa. Raziskali smo pridelavo sladkorne pese nekoč in danes na podlagi mnenj stroke in vseh drugih javno objavljenih podatkov, hkrati pa smo pripravili anketni vprašalnik, v katerega so bili vključeni slovenski pridelovalci, ki so pridelovali sladkorno peso v času delovanja TSO in danes. Hoteli smo tudi ugotoviti, ali je bila ekonomska upravičenost pridelave boljša v času delovanja TSO ali danes. Rezultati so pokazali, da je bila boljša v času delovanja TSO, saj danes peso izvažamo na Hrvaško, s tem nimamo stranskih proizvodov, poleg tega je odkupna cena nizka, stroški pridelave pa visoki. Na koncu magistrskega dela je narejena tudi SWOT-analiza za primer ponovne pridelave sladkorne pese.
Ključne besede: analiza, pridelava, sladkorna pesa, anketni vprašalnik, SWOT-analiza
Objavljeno v DKUM: 10.09.2020; Ogledov: 1348; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

7.
Izboljšanje trdnosti in dobe trajanja optimiranih konstrukcijskih delov : magistrsko delo
Miha Škrinjar, 2019, magistrsko delo

Opis: V delu smo prikazali način priprave MKE modela za optimizacijo topologije, kamor spada določanje ustreznih robnih pogojev in izdelava mrež končnih elementov. Na štirih različnih velikostih mrež se izvedejo tri vrste optimizacije. Najprej smo modele optimirali topološko, nato oblikovno, na koncu pa še glede na spremenjen faktor nateg/tlak (TCR). Po izvedenih optimizacijah smo prikazali in primerjali rezultate glede izboljšanja trdnosti in posledično življenjske dobe optimiranega dela pri različnih tipih optimizacije. Na različnih lokalnih delih modela smo prikazali izboljšave, ki smo jih pridobili z oblikovno optimizacijo in optimizacijo s spremenjenim faktorjem TCR, s ciljem zmanjšanja koncentracij napetosti na kritičnih mestih in uniformne razporeditve napetosti po površinah.
Ključne besede: Konstrukcije, projektiranje, optimizacija, topologija, življenjska doba.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2019; Ogledov: 1011; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (13,84 MB)

8.
Evaluation of Machine Learning Algorithms for Predicting the Processing Time of Order Picking in a Warehouse
Tilen Škrinjar, 2019, magistrsko delo

Opis: Optimization of warehouse processes increases efficiency and lowers the cost of managing a warehouse. The most expensive and time-consuming activity is picking. Knowing picking process time is an important factor for proper organization of material and information flow. Orders delivered to a packing station too early or too late can cause delays in a warehouse. The purpose of this study is to evaluate machine learning pipeline for processing time prediction of order picking. This includes data gathering, data preprocessing and the evaluation of machine learning algorithms, which are the most important aspects of this research.
Ključne besede: warehouse, order picking, machine learning, regression analysis
Objavljeno v DKUM: 25.02.2019; Ogledov: 1609; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (3,28 MB)

9.
Pravice delničarjev, ki se uresničujejo na skupščini
Luka Škrinjar, 2018, diplomsko delo

Opis: Skupščina je eden izmed enakovrednih organov vodenja družbe. Sestavljajo jo delničarji, ki imajo v lasti delnice z glasovalnimi pravicami. Skupščino skliče uprava družbe, in sicer vsaj enkrat letno. Na njej se med drugim odloča o imenovanju revizorja, delitvi bilančnga dobička ter o razrešnici uprave in nadzornega sveta. Sklicati je mogoče tudi izredno skupščino, kadar je tako določeno z zakonom ali s statutom družbe. Med drugim se na izredni skupščini sprejmajo izredni sklepi, ko se odloča o zmanjšanju osnovnega kapitala v primeru obstoja večjih razredov delnic; kadar se odloča o pogojnem povečanju kapitala v primer obstoja večih razredov delnic, kot tudi kadar se odloča o ostalih pravicah. Posebne pravice na skupščini so pridržane manjšinskim delničarjem, ki svoje pravice uveljavljajo glede na lastništvo delnic.
Ključne besede: skupščina, pravice, delničarji, delniška družba, osnovni kapital, statut
Objavljeno v DKUM: 26.11.2018; Ogledov: 1345; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (749,97 KB)

10.
Ocena ekonomske upravičenosti ekološke pridelave sladkorne pese v slovenskih razmerah
Maja Škrinjar, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Po več kot desetletju so v Sloveniji ponovno začeli s pridelavo sladkorne pese, v Evropi pa je že dlje časa močno razširjena. Čedalje več je govora in odločanja za ekološko kmetovanje oziroma ekološko pridelavo. V diplomski nalogi je prikazana razširjenost pridelave sladkorne pese v Sloveniji in Evropi, hkrati pa pridelava ekološke sladkorne pese v Evropi. V nalogi je predstavljen preusmeritveni načrt za sladkorno peso. Za oceno ekonomike je bil po metodi skupnih stroškov razvit tehnološko-ekonomski simulacijski model za določeno površino pridelave sladkorne pese. Z razvojem tehnološko-ekonomskega simulacijskega modela smo lahko po rezultatih ocenjevali ekonomsko upravičenost preusmeritve standardne pridelave sladkorne pese v ekološko pridelavo. Preusmeritveni načrt je narejen za konvencionalno, preusmeritveno in ekološko obdobje. Finančni rezultat v konvencionalnem obdobju pridelave znaša 286,44 €, v preusmeritvenem obdobju 991,50 € in v ekološkem obdobju 1.354,86 €. V diplomskem delu je narejena tudi SWOT-analiza. Vsi rezultati so zgolj teoretični, saj v Sloveniji trenutno ne obstaja obrat za pridelavo ekološke sladkorne pese.
Ključne besede: Ekološko kmetijstvo, sladkorna pesa, kalkulacije, preusmeritveni načrt, SWOT analiza
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 1065; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici