1. Implementation of a savvy mobile ECG sensor for heart rhythm disorder screening at the primary healthcare levelStaša Vodička, Tonka Poplas-Susič, Erika Zelko, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: Introduction: The Jozef Stefan Institute developed a personal portable electrocardiogram (ECG) sensor Savvy that works with a smartphone, and this was used in our study. This study aimed to analyze the usefulness of telecardiology at the primary healthcare level using an ECG personal sensor.
Methods: We included 400 patients with a history of suspected rhythm disturbance who visited their family physician at the Healthcare Center Ljubljana and Healthcare Center Murska Sobota from October 2016 to January 2018.
Results: The study found that there was no statistically significant difference between the test and control groups in the number of present rhythm disorders and actions taken to treat patients with either observation or administration of a new drug. However, in the test group, there were significantly fewer patients being referred to a cardiologist than in the control group (p < 0.001).
Discussion: The use of an ECG sensor helps family physicians to distinguish between patients who need to be referred to a cardiologist and those who can be treated by them. This method is useful for both physicians and patients because it shortens the time taken to start treatment, can be used during pandemics such as COVID-19, and reduces unnecessary cost. Ključne besede: heart rhythm disorders, palpitations, primary healthcare, personal mobile ECG sensor, referrals Objavljeno v DKUM: 21.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,09 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. An innovative approach for improving information exchange between palliative care providers in Slovenian primary health : a qualitative analysis of testing a new toolErika Zelko, Jožica Ramšak-Pajk, Nevenka Krčevski-Škvarč, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Background: Interprofessional collaboration is an important part of palliative care. Effective communication and information exchange is essential for a high quality of care. The aim of this study was to test the effectiveness of a new tool for exchanging information between professionals in palliative care on primary healthcare level. Methods: With suggestions from the experts regarding palliative care needs in an interprofessional team from the Delphi study and community nurses from the field, we developed a paper version of the tool. The paper version was tested in a pilot phase, and subsequently, we conducted ten semi-structured interviews with the users of the new tool to test its feasibility and usability. The data were analyzed using qualitative content analysis, leading to improvement and development of the digital version of the new tool. Results: After completing the pilot phase of the research, we identified the following four categories: a systematic tool for more consistent treatment and better communication during the patient’s visit; training and empowerment; quality, safety and digitalization; these categories were later included in the final version of the digital communication tool. Conclusion: Effective palliative care requires a good exchange of information and communication between all care professionals who work with the patient. Effective communication contributes to making patients and their relatives feel safe in their home environment and allows patients to stay in their homes even as their disease progresses. The systematical new tool was assessed as useful to improve interdisciplinary cooperation and prepared in a digital version. Further research after the long-term use of the developed digital tool in everyday work might confirm its sustaining importance. Ključne besede: palliative care, family medicine, interprofessional collaboration, telemedicine Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 104; Prenosov: 12
Celotno besedilo (227,44 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Last aid course - the Slovenian experienceErika Zelko, Larisa Vrbek, Melita Koletnik, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Educating and raising awareness among lay members of the public about palliative care can significantly improve the care for terminally ill patients and their quality of life. This paper reports on the survey aimed at assessing the experience and expectations of participants in the Last Aid course launched in Slovenia in 2019 to train hospice volunteers and promote dialogue on death and dying. The course implementation was supported by materials prepared, translated, and/or adapted from German under the PO-LAST project, which linked Slovenian medical and healthcare professionals, hospice representatives, and university students. The Last Aid course follows an international four-module curriculum that has been successfully applied in 18 countries so far. In Slovenia, the course was delivered 30 times with 21 in-person deliveries and 9 online events attended by 450 participants of different sexes, ages, and professions. The surveyed population included 250 people who returned the evaluation questionnaires by October 2020. The aim of the analysis was to gain insight that can be applied broadly in future work and research on adult education on palliative care and the erasure of death-related taboos. Ključne besede: paliative care, education, lay public, Last Aid Course Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 102; Prenosov: 26
Celotno besedilo (256,95 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Differences in treating patients with palpitations at the primary healthcare level using telemedical device Savvy before and during the COVID-19 pandemicStaša Vodička, Erika Zelko, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Background: Palpitations are one of most common reasons why a patient visits a general practitioner (GP) and is referred to a cardiologist. Coronavirus disease 2019 (COVID-19) has been associated with new-onset arrhythmias, which are difficult to diagnose at the primary healthcare level during pandemic-related lockdown periods.
Methods: A total of 151 patients with a complaint of heart rhythm disorder were included from before and during the COVID-19 pandemic, as well as after the start of vaccination, in this cohort retrospective study. We used a telemedical device-namely, a personal electrocardiographic (ECG) sensor called Savvy-to investigate heart rhythm in patients. The primary outcome of the study was to evaluate the number of actual heart rhythm disorder patients and any differences that infection with or vaccination for COVID-19 had on patients handled in a primary healthcare setting.
Results: We found a heart rhythm disorder in 8.6% of patients before the COVID-19 pandemic and in 15.2-17.9% of patients during the COVID-19 pandemic, where the difference was statistically significant (p = 0.002). During the COVID-19 pandemic, we found a heart rhythm disorder in almost 50% of patients that had tested positive for the severe acute respiratory syndrome coronavirus 2 (SARS-CoV-2 virus) more than one month ago. After the vaccinations started, we also found a heart rhythm disorder in almost 50% of non-vaccinated patients.
Conclusions: Using a telemedical approach or remote consultation is a useful method, at the primary healthcare level, for diagnosing and treating patients with palpitations during times of lockdown. Ključne besede: COVID-19 infection, COVID-19 vaccination, cardiac arrhythmia, primary healthcare level, referrals, telemedicine Objavljeno v DKUM: 08.07.2024; Ogledov: 68; Prenosov: 11
Celotno besedilo (248,54 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. Awareness and expectations of visitors to family medicine practices about palliative care in SloveniaErika Zelko, Dorotea Gašpar, Estera Gjuras, Nevenka Krčevski-Škvarč, 2021, izvirni znanstveni članek Ključne besede: paliativna oskrba, osveščenost javnosti, pričakovanja, palliative care, public awareness, expectations Objavljeno v DKUM: 22.01.2023; Ogledov: 553; Prenosov: 102
Celotno besedilo (313,27 KB) Gradivo ima več datotek! Več... Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
7. Zadovoljstvo uporabnikov z motnjami v duševnem razvoju z institucionalnim varstvom v Javnem zavodu XYSimona Pirnat, 2022, magistrsko delo Opis: Povzetek
Uvod: Osebe z motnjami v duševnem razvoju so pogosto nameščene v institucijah, ki skrbijo za njihove bivanjske in druge življenjske potrebe. Zadovoljstvo oseb z MDR s storitvami institucionalnega varstva je zelo pomembno, ampak malo raziskano področje, zato nas je v naši raziskavi zanimalo, kakšno je zadovoljstvo z bivanjem v eni izmed institucij v Sloveniji in kakšna je kakovost življenja oseb z MDR.
Metode: Izvedli smo kombinirano raziskavo. V retrospektivnem kvantitativnem delu smo analizirali 117 že izvedenih anket o zadovoljstvu z institucionalnim varstvom Javnega zavoda XY v letu 2019 in 2020. Raziskavo smo poglobili s kvalitativno metodo raziskovanja, kjer smo v raziskavo vključili 14 oseb z MDR in izvedli intervjuje o zadovoljstvu z institucionalnim varstvom bivanja.
Rezultati: Osebe z MDR so zadovoljne z vključitvijo in bivanjem v institucionalnem varstvu Javnega zavoda XY. Ugotovljen je bil velik vpliv epidemije COVIDA-19 na zadovoljstvo oseb z MDR z institucionalnim varstvom Javnega zavoda XY, saj je raziskava potekala v času epidemije. Nezadovoljstvo se je kazalo predvsem na področjih, kot sta socializacija in vključitev v aktivnosti znotraj in zunaj Javnega zavoda XY.
Razprava in sklep: Ugotavljamo, da so osebe z MDR zadovoljne z institucionalnim življenjem v Javnem zavodu XY. Ugotavljamo, da je epidemije COVIDA-19 vplivala na zadovoljstvo oseb z MDR z institucionalnim varstvom Javnega zavoda XY. Ugotavljamo, da v slovenskem prostoru nimamo enotnega ocenjevalnega inštrumenta o zadovoljstvu oseb z MDR z institucionalnim varstvom in bi bilo treba na tem področju še raziskovati. Ključne besede: oseba z motnjami v duševnem razvoju, institucionalno varstvo, kakovost življenja, zadovoljstvo z institucionalnim varstvom Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 469; Prenosov: 47
Celotno besedilo (2,20 MB) |
8. |
9. Ocena učinkovitosti programa skupnostne psihiatrične obravnave in kakovost življenja (vključenih) uporabnikovDanijela Čurič Korpar, 2021, magistrsko delo Opis: Uvod: Skupnostna psihiatrična obravnava (SPO) je namenjena zdravljenju in pomoči ljudem s hudimi in ponavljajočimi se težavami v duševnem zdravju.
Metode: V kvantitativnem delu raziskave je sodelovalo 80 pacientov, ki so vključeni v Skupnostno psihiatrično obravnavo Zdravstvenega doma Murska Sobota (ZD MS), in 80 oseb z duševno boleznijo, ki niso vključeni v Skupnostno psihiatrično obravnavo Zdravstvenega doma Murska Sobota. V sklopu kvalitativnega dela raziskave je bilo izvedenih 12 intervjujev s pacienti, ki so vključeni v program SPO ZD MS.
Rezultati: Pacienti, ki so vključeni v SPO ZD MS, izkazujejo nižje stopnje zadovoljstva z izbranimi vidiki kakovosti življenja v primerjavi s pacienti, ki niso vključeni v SPO ZD MS. Udeleženci so zadovoljni z delovanjem službe SPO ZD MS. Ugotovljen je bil vpliv na spremembe v življenju na socialnem, zaposlitvenem, finančnem in izobraževalnem področju, pri spoprijemanju s težavami ali stiskami, izboljšanju telesnega zdravja, v odnosu do sebe ter v izboljšanju vsakodnevnega funkcioniranja.
Razprava in sklep: Ugotavljamo učinkovito delovanje službe SPO ZD MS in vpliv na kakovost življenja oseb. Rezultati so pokazali nezadovoljstvo z naslednjimi področji kakovosti življenja: življenje v celoti, število in kakovost prijateljstev, spolno življenje, zdravje in duševno zdravje. V prihodnje se je treba usmeriti na izboljšanje področij kakovosti življenja, ki jih posamezniki ocenjujemo kot kritična, in raziskavam na področju kakovosti življenja oseb s težavami v duševnem zdravju. Ključne besede: kakovost življenja, skupnostna psihiatrična obravnava, duševna bolezen Objavljeno v DKUM: 13.10.2021; Ogledov: 1051; Prenosov: 131
Celotno besedilo (3,12 MB) |
10. Analiza uporabe telekardiologije na primarni zdravstveni ravniStaša Vodička, 2021, doktorska disertacija Opis: Namen: Pri obravnavi bolnika s sumom na motnjo ritma v ambulanti družinske medicine se kljub velikemu napredku medicine na tem področju, velikokrat bolnika napoti h kardiologu. V času digitalne dobe so se pojavile nove tehnologije, ki ponujajo storitve na daljavo, kar se je izkazalo za zelo pomembno v času izrednih razmer kot trenutna pandemija virusa Covid-19. Na Inštitutu Jožefa Štefana so v sodelovanju z zdravniki razvili osebni prenosni merilnik EKG Savvy, ki deluje v kombinaciji s pametnim telefonom in ga lahko uporabljamo pri bolnikih, ki tožijo za motnjami srčnega ritma. Študije so pokazale, da lahko z uporabo podobnih merilnikov pomembno vplivamo na kakovost obravnave bolnika na primarni ravni.
Cilji: Cilj naloge je bil analizirati uporabnost telekardiologije v ambulanti zdravnika družinske medicine. S pomočjo bolnikove anamneze o motnji ritma in opravljenega EKG posnetka z uporabo EKG senzorja smo želeli oceniti uporabnost novega orodja in zadovoljstvo bolnikov in njihovih zdravnikov z uporabo pripomočka EKG senzorja pri taki obravnavi na primarni ravni. Prav tako smo želeli narediti okvirno stroškovno analizo uporabe tega orodja na primarni ravni in predlagati klinično pot obravnave bolnikov z motnjami ritma v ambulanti zdravnika družinske medicine.
Metode: Izvedli smo intervencijsko randomizirano kontrolirano raziskavo, uporabili smo kvantitativno znanstveno metodologijo. Vključili smo bolnike (n=400) in njihove lečeče zdravnike (n=30), ki so v časovnem obdobju od oktobra 2016 do januarja 2018 obiskali ambulanto družinske medicine in so tožili zaradi motenj srčnega ritma; bolnike smo naključno razdelili v testno skupino, kjer so bolniki dobili EKG merilnik Savvy, in kontrolno skupino, kjer merilnik ni bil nameščen. Bolniki so nato opravili kontrolo čez 5–10 dni ter čez 3 mesece. Na podlagi opravljenih testov in pregledov smo lahko postavili ali ovrgli sum na motnjo srčnega ritma in pregledali intervencije, ki so bile potrebne; predvsem nas je zanimalo število napotenih bolnikov h kardiologu in zadovoljstvo bolnikov ter zdravnikov z uporabljeno metodo.
Rezultati: Vključeni bolniki so bili povprečno stari 49,7 let, tri čertitne je bilo žensk. Razlik med skupinama v odkritih motnjah ritma ni bilo (26,0 proti 32,0 %, p=0,186), medtem ko je bilo ob uporabi merilnika EKG napotitev h kardiologu statistično značilno manj kot v kontrolni skupini (11,5 proti 34,0 %, p Ključne besede: telekardiologija, primarna zdravstvena oskrba, motnje srčnega ritma, stroškovna učinkovitost Objavljeno v DKUM: 20.07.2021; Ogledov: 1289; Prenosov: 148
Celotno besedilo (4,97 MB) |