Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Fenomen serijskega umora spremlja človeštvo že od nekdaj, kljub temu pa je bil kot tak definiran šele v drugi polovici prejšnjega stoletja. Serijski morilci so med slavnejšimi kriminalci pa vendar o njih in razlogih za njihovo početje vemo zelo malo. V diplomski nalogi obravnavamo osnovne dejavnike morilske osebnosti in morebitne razloge za njihovo početje. V Združenih Državah Amerike, kjer so serijski morilci najdejavnejši (oz. vsaj največkrat zaznani) so pri FBI razvili metodo, ki naj bi bilo učinkovito sredstvo v preiskavah morilcev, ki morijo brez vidnega motiva. Nastalo je profiliranje, ki je temljijo na intervjujih z obsojenimi večkratnimi morilci. Po začnetnemu zanosu je metoda hitro postala tarča kritik strokovne javnost, med tem ko je bila laična javnost profilerjem zelo naklonjena (verjetno tudi kot posledica propagande v filmski industriji). V diplomski nalogi spoznamo različne pristope k profiliranju in glavna načela na katerih temeljijo ter skušamo ugotoviti utemeljenost zaupanja, ki ga laiki in tudi preiskovalci imajo v to metodo. Skozi teorijo, znanstvene raziskave in analizo uporabe v praksi spoznamo, da profiliranje nima pomembnejšega pridonosa k razrešitvi serijskih umorov kljub občasni točni napovedi karakteristik iskanega zločinca. Razloge za neuporabnost vidimo v neprofesionalizaciji profiliranja samega, utemeljitvah na podlagi netočnih ali nepodprtih predpostavk o serijskih morilcih ter preveliki posplošenosti opisov. Kljub trenutni neuporabnosti profiliranja smo mnenja, da je nadaljnji razvoj profiliranja smiseln, vendar s podporo ostalih ved na področju preiskovanja serijskih umorov, ki bodo pripomogle k večji uporabnosti te razvijajoče se metode.
Ključne besede: diplomske naloge, serijski morilci, profiliranje, preiskovanje serijskih umorov, psihopatija
Objavljeno v DKUM: 13.02.2019; Ogledov: 1575; Prenosov: 289
Celotno besedilo (1,00 MB)