| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Procesni pogoji regeneracije zeolitnih adsorbentov
Emilijan Strgar, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali vpliv procesnih pogojev, kot je temperatura in podtlak, na regeneracijo zeolitnih adsorbentov. V prvem delu smo izvajali adsorpcijo hlapnih organskih topil aceton, etanol in toluen na granulirane zeolitne adsorbente ZAG 4A-KB, ZAG 13X, KÖSTROLITH 13XBF K, ZAG-MFI Silicalite in ZSM-5 Zeocat 400. Vsem aktiviranim zeolitnim vzorcem smo določali adsorpcijsko kapaciteto na osnovi statične adsorpcije. Vse nasičene zeolitne adsorbente smo v drugem delu regenerirali pri povišani temperaturi in znižanem tlaku. Regeneracijo nasičenih vzorcev smo izvajali v vakuumskem uparjalniku pri temperaturi 180 °C in 220 °C. Desorpcijo hlapnih organskih spojin smo izvajali pri tlakih 800 mbar, 600 mbar, 400 mbar, 200 mbar in 100 mbar absolutnega tlaka. Temperatura in tlak regeneracije sta bila tekom eksperimentov konstantna. Regeneracija vzorcev v vakuumskem uparjalniku je trajala 2 uri. Po končani regeneraciji na vakuumskem uparjalniku smo preostanek adsorbiranega topila desorbirali v električni komorni peči. Pridobljeni rezultati kažejo, da z višanjem temperature in nižanjem tlaka regeneracije povzročimo večjo desorpcijo hlapnih organskih spojin pri vseh zeolitnih adsorbentih. Opravili smo tudi termogravimetrične analize posameznih vzorcev in ugotovili, da desorbirana količina topil ni bila za vse vzorce enaka količini adsorbiranih. Določanje vsebnosti vode s Karl Fischerjevo metodo je pokazalo, da vzorec ZAG 4A-KB iz 96 % etanola v večji meri selektivno adsorbira vodo.
Ključne besede: zeolit, adsorbent, hlapne organske spojine, adsorpcija, desorpcija, regeneracija
Objavljeno v DKUM: 23.02.2017; Ogledov: 2179; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (2,82 MB)

2.
SEPARACIJA BIOLOŠKO AKTIVNIH SPOJIN IZ LUCERNE (Medicago sativa)
Emilijan Strgar, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo določili optimalno topilo, s katerim dobimo največji izkoristek ekstrakcije antioksidativnih komponent iz biološkega materiala. Za pridobivanje ekstraktov iz lucerne smo uporabili konvencionalno ekstrakcijo, ekstrakcijo po Soxhletu in ekstrakcijo s superkritičnim fluidom (CO2) na pilotni napravi (UHDE). Kot topilo pri konvencionalnih ekstrakcijah smo uporabili 100 % heksan, mešanice aceton:voda (0:1, 1:3, 1:1, 3:1, 1:0) (V:V) ter mešanice etanol:voda (0:1, 1:3, 1:1, 3:1, 1:0) (V:V). S spektrofotometričnimi metodami smo v ekstraktih določali antioksidativno aktivnost, vsebnost skupnih fenolov in vsebnost proantocianidinov. Antioksidativno aktivnost smo podali kot % inhibicije, kjer smo merili absorbanco raztopine vzorca in referenčne raztopine. Kot najučinkovitejšo topilo s katerim pridobljen ekstrakt daje najvišjo antioksidativno aktivnost se je izkazal 100 % etanol. Koncentracije vsebnosti skupnih fenolov in proantocianidinov smo podali na gram ekstrakta kot tudi na gram materiala. Lucerna vsebuje zraven antioksidativnih komponent tudi vitamin D. Ker je vitamin D maščobo-topna komponenta, smo kot topilo za ekstrakcijo uporabili heksan in superkritični fluid (CO2). Vitamin D se nahaja v naravi v zelo nizkih koncentracijah, zato smo morali uporabiti primerne analizne metode s katerimi lahko detektiramo komponente tudi v ng. Analizo vitamina D smo zato opravili z LC-MS (MS) analizno tehniko. Rezultati analiz so pokazali prisotnost vitamina D2, katerega vsebnost je najvišja v ekstraktu pridobljenem s 100 % acetonom in znaša 39,22 ng/ g materiala. Za detektiranje vitamina D je bila potrebna saponifikacija, saj analize ekstraktov brez opravljene saponifikacije dajejo slabe razultate zaradi oteženega detektiranja v tako nizkih koncentracijah.
Ključne besede: lucerna, ekstrakcija, antioksidativna aktivnost, skupni fenoli, proantocianidini, vitamin D
Objavljeno v DKUM: 22.09.2014; Ogledov: 2493; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (7,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici