| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pomen in pripravljenost prebivalcev Slovenije za sodelovanje s policijo
Emanuel Banutai, Katja Rančigaj, Branko Lobnikar, 2006, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: policija, policijsko delo v skupnosti, modeli policijske dejavnosti, sodelovanje, občani
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 117; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (470,75 KB)

2.
Zadovoljstvo z delom v slovenskih zaporih - izhodišča za razpravo
Gorazd Meško, Peter Umek, Emanuel Banutai, Jure Škrbec, Saša Kuhar, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: zapori, zadovoljstvo, zaposleni v zaporu, stres
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 137; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (352,55 KB)

3.
Droge v kazenskih zavodih
Emanuel Banutai, 2005, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: zapori, kazenski zavodi, zaporniki, droge, zasvojenost
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 144; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (195,04 KB)

4.
Fizična zaščita oboroženih in drugih varnostnih sil kot kritična infrastruktura
Teodora Ivanuša, Emanuel Banutai, Iztok Podbregar, 2011, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Veliko število tveganj in nevarnosti je povezanih z izpustom toksičnih industrijskih materialov (TIM) ali ROTA dogodki (drugačni izpusti nevarnih snovi - angl. Release Other Than Attack). Prepričanje, da je vojaška zaščitna oprema v primeru tovrstnih izpustov brezhibna, spada med najnevarnejša varnostna prepričanja. Namen prispevka je izpostaviti naslednje izbrane vidike obravnavanj: Ali smo resnično prepričani, da oborožene in druge varnostne sile v jedrskih, radioloških, kemičnih in bioloških (JRKB) okoljih in/ali okoljih TIM ne morejo postati tarča civilnih izgredov zaradi potrebe civilistov po osebni zaščiti? Ali imajo vladna zaščitna vozila, osebje in varovano osebje osnovno zaščitno opremo (npr. dihalno masko) za JRKB in/ali TIM okolja? Zakaj ljudje niso sposobni potrebnega celostnega razmišljanja? Metode: Prispevek je zasnovan na podlagi analize strokovne in znanstvene literature zveze NATO ter na aplikaciji Dialektične sistemske teorije (Mulej, 2000) na področje fizične zaščite kot kritične infrastrukture v okoljih izpusta toksičnih industrijskih materialov. Praktična uporabnost: Dojemanje uporabnosti fizične zaščite je pogosto precenjeno, saj upošteva le prednosti, ne pa tudi pomanjkljivosti, ki jo fizična zaščita ima. Prav pomanjkljivosti pa so tiste, ki v okoljih JRKB/TIM lahko odločajo o (ne)preživetju. Ker prispevek dviga stopnjo osveščanja o problematiki, ima neposredno praktično uporabnost za slovenske varnostne organe, ki ne samo da se pogosto ne zavedajo teh pomanjkljivosti, temveč tovrstne fizične zaščite v nekaterih primerih sploh nimajo (npr. v vladnih zaščitnih vozilih). Izvirnost/pomembnost prispevka: Avtorji so postavili unikatno definicijo zaščitne opreme kot kritične infrastrukture v TIM in ROTA okoljih z uporabo sistemskega razmišljanja oziroma celostnim pristopom (Mulej, Čančer, Hrast, Jurše, Kajzer, Knez-Riedl, Mulej, Potočan, Rosi, Uršič in Ženko, 2007). Vojaška zaščitna oprema lahko zagotavlja učinkovito, marginalno ali zelo slabo zaščito v TIM okoljih. Stopnja zaščite je namreč odvisna od vrste TIM, njegove koncentracije, vremenskih razmer, disperzijskih modelov in časa izpostavljenosti. Vojaški filtri so optimizirani za znane TIM in ne zagotavljajo kisika v okoljih izpodrinjenega kisika, kjer je potrebno kisik dovajati.
Ključne besede: toksični industrijski materiali, TIM, vojska, fizična zaščita, sistemsko razmišljanje
Objavljeno v DKUM: 11.05.2020; Ogledov: 867; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (452,70 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
The psychodynamic processes related to the involvement in peacekeeping missions : experiences of Slovenian police officers
Branko Lobnikar, Špela Vesel, Emanuel Banutai, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Purpose: The purpose of this paper is to review the decade of Slovenian police officer’s experiences with international peacekeeping operations. The main goal of police officers, involved in these missions, is to prevent conflicts between opposite sites, to implement basic agreements, protect humanitarian missions and reinforce policing operations in the conflict area. The purpose of the paper is to acknowledge the lessons learned while planning and implementing further cooperation of Slovenian police officers in peacekeeping (police) operations. The main purpose of the paper is to analyze the consequences of deployment to peacekeeping missions for police officers as well as their family members (partners and children) by analyzing the psychodynamic processes related to the involvement in peacekeeping missions. Design/Methods/Approach: The paper is based on the review of literature. The empirical part of the paper presents the results of the research on a small sample of police officers (n = 36) and their family members (n = 25 partners + 35 children). Findings: Police peacekeepers should be well prepared for different stress situations; they are exposed to various stress factors before, during, and after serving in a mission. That is why training and reintegration programmes are of great importance. We establish that respondents assess that deployment to a peacekeeping mission has a positive and negative impact on the relationships between family members. As many as ¾ of mission members believe deployment can have a positive impact above all in the sense of strengthening the emotional ties between partners, increased mutual trust and strengthening of the partnership. For them, deployment to a peacekeeping mission is a challenge and personal experience, which can change the way they see the world. 2/3 of partners state similar positive impacts and they also believe that there is more trust between the partners after the experience with the peacekeeping mission, they treasure their time together and thus represent bigger support for each other in difficult times. As the most common problem, respondents perceived marital problems and the occurrence of negative feelings among family members (anger, avoidance, judgment ...). A large share of respondents stressed problems with children. 43.8% of respondents also named depression as a problem. Research limitations/implications: The findings are limited to the Slovenian police and their police officer’s experiences, serving in various police peacekeeping missions and their family members. Practical implications: Based on lessons learned this paper complements the results of different surveys of the researched topic. The results cannot be completely generalized, although some findings could also be useful to similar police organizations in Europe. Originality/Value: This paper addresses and explores different small scale surveys, conducted on sampled Slovenian police officers who served in peacekeeping missions and their family members. Findings could be of interest for the general as well as expert audience.
Ključne besede: police, police officer’s family, peacekeeping missions, Slovenia, stress, training and reintegration programmes, SE Europe
Objavljeno v DKUM: 05.05.2020; Ogledov: 1167; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (624,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Integriteta policijskih vodij in njihova skrb za skupnost
Robert Šumi, Branko Lobnikar, Emanuel Banutai, Katja Rančigaj, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Avtorji v prispevku analizirajo stopnjo percepcije integritete policijskih vodij s strani njihovih podrejenih – policistov in policistk ter ugotavljajo, ali je integriteta policijskih vodij povezana s konceptom policijskega dela v skupnosti, s posebnim poudarkom na skrbi za skupnost kot ključnemu dejavniku tega sodobnega pristopa opravljanja policijskega dela. Skrb za skupnost je tudi eden od osrednjih elementov uslužnostnega tipa vodenja, zato je namen prispevka ugotoviti, kako je integriteta policijskih vodij povezana s tem konceptom vodenja. Metode: Empirična raziskava o vplivu osebnostne integritete na uslužni stil vodenja je bila opravljena v letu 2010 na reprezentativnem vzorcu 768 policistov iz vseh treh organizacijskih nivojev. Stopnjo integritete policijskih vodij so avtorji merili s pomočjo Perceived Leader Integrity Scale (Chrombach α = ,98.), skrb za skupnost pa so merili s pomočjo Servant Leadership Measure (Chrombach α = ,97). Ugotovitve: Rezultati raziskave kažejo, da percepcija integritete policijskih vodij ter njihove vodstvene in delovne izkušnje pomembno vplivajo na njihovo skrb za skupnost, v kateri delujejo, na njihovo zainteresiranost za pomoč ljudem v skupnosti, na vključevanje v aktivnosti skupnosti, kjer delujejo ter na njihovo spodbujanje zaposlenih k prostovoljnemu delu v skupnosti. Omejitve/uporabnost raziskave: Raziskava je bila opravljena na zadosti velikem in dobro strukturiranem vzorcu policistov in policistk, da lahko rezultate posplošimo na celotno populacijo. Omejitev raziskave izhaja iz metode merjenja skrbi za skupnost, saj je bila skrb za skupnost ter stopnja integritete merjena kot percepcija s strani policistov. Praktična uporabnost: Rezultati so uporabni pri strateškem načrtovanju policijske dejavnosti v Sloveniji, še posebej v okviru krepitve integritete policistov in policijskih vodij ter pri načrtovanju aktivnosti implementacije policijskega dela v skupnosti z vidika vodenja. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek predstavlja rezultate izvirnega raziskovanja integritete v slovenski policiji in s tem nadgrajuje dosedanja znanja s tega področja.
Ključne besede: policija, policijsko delo v skupnosti, integriteta, uslužno vodenje, kompetence
Objavljeno v DKUM: 30.04.2020; Ogledov: 1128; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (764,74 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
8.
Izzivi romske problematike v Sloveniji
Tina Šuklje, Emanuel Banutai, 2012, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: Romi, problematika, stereotipi, policija, policijsko delo v skupnosti
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2360; Prenosov: 264
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Informacijskovarnostna ozaveščenost v javnem in zasebnem sektorju v Sloveniji
Branko Lobnikar, Kaja Prislan Mihelič, Blaž Markelj, Emanuel Banutai, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: S prispevkom prikazujemo vlogo varnostne ozaveščenosti v procesu vzpostavljanja informacijske varnosti in z vidika psihosocialnih dejavnikov predstavljamo pomen zaposlenih v tem procesu. Analiza, izvedena na vzorcu zaposlenih v javnem in zasebnem sektorju, prikazuje trenutno stanje ozaveščenosti v slovenskem okolju. Na podlagi rezultatov raziskave predlagamo priporočila za nadaljnje upravljanje vedenj zaposlenih pri varovanju informacijskega kapitala v podjetjih. Metode: Za potrebe prispevka je bila izvedena empirična raziskava med zaposlenimi v slovenskih podjetjih v javnem in zasebnem sektorju. Uporabljeno je bilo neeksperimentalno raziskovanje, za zbiranje podatkov pa je bil uporabljen anketni vprašalnik. Z njim smo merili stopnjo znanja, stališča in vedenje zaposlenih z vidika informacijske varnosti. Ugotovitve: Ozaveščenost uporabnikov informacijske tehnologije je ključnega pomena pri zagotavljanju učinkovitosti varnostnih procesov v organizacijskem okolju. Kljub dokazanemu pomenu preventivnih aktivnosti, se programi informacijskovarnostnega izobraževanja in usposabljanja zaposlenih še vedno v veliki meri nanašajo zgolj na usmerjene skupine znotraj organizacijske strukture, medtem ko je sodobna tehnologija vpletena v delo skoraj vsakega posameznika. Z raziskavo ugotavljamo, da je trenutno znanje zaposlenih o varnostni politiki pomanjkljivo. Ugotavljamo tudi, da obstaja zavedanje o prispevku informacijske varnosti k organizacijskemu uspehu in da zaposleni stremijo k dodatnim izobraževalnim procesom na tem področju. Zanimanje za dvig znanja in ozaveščenosti med zaposlenimi sicer obstaja, vendar so ti programi v največji meri odvisni od odločitev menedžerjev. Omejitve raziskave: Raziskava je omejena na slovenski prostor, pri čemer udeleženci izhajajo iz različnih delovnih področij, kjer so tudi stanja informacijskovarnostne ozaveščenosti različna. Omejitve raziskave izhajajo tudi iz načina zbiranja podatkov, kjer je bila uporabljena metoda snežne kepe. Praktična uporabnost: Rezultati raziskave imajo uporabno vrednost, saj v splošnem predstavljajo vpogled v trenutno stanje ozaveščenosti uporabnikov informacijske tehnologije. Hkrati pa lahko sama struktura in vsebina raziskave poda smernice organizacijam pri merjenju lastnega indeksa ozaveščenosti. Izvirnost: Izvirnost prispevka se kaže v njegovi uporabni vrednosti za nadaljnje raziskave in ugotavljanje njenega vpliva na dejansko stanje informacijske varnosti. Ugotovitve raziskave predstavljajo izhodiščno točko za primerjave stanj ozaveščenosti v prihodnosti.
Ključne besede: informacijska varnost, podjetja, javni sektor, ozaveščenost, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1156; Prenosov: 122
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Analiza vodstvenih kompetenc upravljanja sprememb v policijskih organizacijah
Emanuel Banutai, 2012, doktorska disertacija

Opis: Živimo v dinamičnem času, v katerem je pogosto edina konstanta nenehno spreminjanje vsega okoli nas. Če kdaj, je prav v današnjem sodobnem času, polnem negotovosti in težkih gospodarskih časov ključnega pomena, da ima organizacija dobrega in učinkovitega vodjo. Pri tem je zelo pomembno, da imajo vodje razvite ustrezne vodstvene kompetence, da se lahko primerno in pravočasno soočajo z vse več spremembami v okolju, tako zunanjem kot notranjem. Vsa ta znanja, veščine, sposobnosti, osebne lastnosti in poteze prihajajo vse bolj v ospredje tudi v policijskih organizacijah kot eni izmed organizacij javne uprave (širše gledano) in državne uprave (ožje gledano), ki se prav tako vedno bolj soočajo s številnimi izzivi in spremembami. Imeti na vodilnih položajih kompetenčne vodje v policijski organizaciji je tako ena izmed ključnih stvari za uspešno in učinkovito delo tudi v prihodnje. V doktorski disertaciji proučujemo vodstvene kompetence v policijskih organizacijah, ki so potrebne za upravljanje s spremembami. Pri tem v teoretičnem delu opredelimo ključne spremenljivke raziskave, in sicer dejavnike za razvoj vodstvenih kompetenc, posamezne skupine vodstvenih kompetenc in uspešno upravljanje s spremembami kot posledico posedovanja omenjenih kompetenc. Tako izdelamo teoretični okvir za razumevanje vodstvenih kompetenc in upravljanja sprememb v policijskih organizacijah v sodobnem svetu, in pri tem analitično prikažemo pomen in značilnosti omenjenih kompetenc. Hkrati opredelimo in oblikujemo kompetenčni model vodstvenih kompetenc, ki so potrebne za upraljvanje s spremembami. V empiričnem delu nato s pomočjo rezultatov mednarodne raziskave izvedemo različne deskriptivne, univariatne in multivariatne statistične analize in tako preverimo povezave med različnimi spremenljivkami. S pomočjo rezultatov ugotovimo številne stvari. Prvenstveno to, da so vodstvene kompetence zelo pomembne za upravljanje s spremembami v policijskih organizacijah, prihaja pa do nekaterih statistično značilnih razlik med posameznimi skupinami. V zaključnem delu disertacije ob razpravi oblikujemo nekatera priporočila za razvoj sistema upravljanja s človeškimi viri v policijskih organizacijah na podlagi vodstvenih kompetenc.
Ključne besede: vodstvene kompetence, policijska organizacija, upravljanje s spremembami, usposabljanje in izobraževanje, osebne lastnosti
Objavljeno v DKUM: 30.01.2013; Ogledov: 2978; Prenosov: 741
.pdf Celotno besedilo (5,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici