Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrska naloga obravnava problem valgusne deformacije nožnega palca, ki je ena izmed najpogostejših deformacij stopal. Razvili smo dva pripomočka oz. vložka, ki sta prilagojena posamezniku in sta namenjena lajšanju simptomov omenjene deformacije. Vložka smo izdelali z dvema različnima tipoma dodajalnih tehnologij SLS in SLA, s katerima smo prototipe hitro izdelali in jih spreminjali. Pri razvoju smo upoštevali obliko in velikost stopala ter porazdelitev ploskovnih tlakov. Končne izdelke smo preverili s strani končnega uporabnika – osebe z deformacijo, kjer smo prišli do ugotovitve, da se je vložek z vzmetmi, narejen s tehnologijo SLS, hitro plastično deformiral in ni primeren za uporabo, medtem ko je silikonski vložek, narejen s pomočjo tehnologije SLA, dosegel zastavljene cilje.
Ključne besede: dodajalne tehnologije, hallux valgus, vložek za čevlje, medicinski pripomočki, razvoj vložka
Objavljeno v DKUM: 13.12.2018; Ogledov: 1096; Prenosov: 126
Celotno besedilo (3,11 MB)

Opis: Pričujoče diplomsko delo obravnava umeščanje in arhitekturo poslovnega objekta ob južnem robu mesta Maribor z namenom označiti vstop v mesto in oblikovati prostor ob mestni vpadnici – Tržaški cesti. Podana je zgodovina in vizija mariborskega urbanizma ter opis urbanistične delavnice Maribor-jug skupine mariborskih študentov. V nadaljevanju so predstavljeni primeri poslovnih stavb. Diplomsko delo zaokrožuje arhitekturna zasnova poslovno trgovskega objekta ob Tržaški cesti s vso pripadajočo dokumentacijo.
Ključne besede: arhitektura, urbanizem, poslovno-trgovski center, poslovni objekt, rob mesta, urbanistična delavnica Maribor-jug
Objavljeno v DKUM: 05.10.2011; Ogledov: 3018; Prenosov: 234
Celotno besedilo (2,27 MB)

Opis: Diplomsko delo prinaša rezultate raziskave jezikovnih značilnosti govora Brestanice na glasoslovni in oblikoslovni ravni. Pri raziskovanju sem se v veliki meri opirala na vprašalnico za Slovenski lingvistični atlas (SLA) in na zvočni zapis prostega govora, ki sem ga posnela s pomočjo treh informatork, ter v delu oboje podala v fonetični obliki. Na osnovi zbranega gradiva in strokovne literature sem brestaniški govor umestila v narečni prostor in raziskovanje usmerila h glasoslovni ravnini govora, ki vključuje naglasne značilnosti, samoglasniški in soglasniški sistem ter izvor in razvoj posameznih glasov, in k oblikoslovni ravnini, ki podaja narečne značilnosti posameznih besednih vrst. Govor Brestanice sodi v sevniško-krški govor prehodnega posavskega narečja, le-to pa je po Tinetu Logarju in Jakobu Riglerju del štajerske narečne skupine. V glasoslovju je viden predvsem starejši dolenjski razvoj, mlajše štajerske značilnosti pa so v večji meri vplivale na oblikoslovno podobo govora. Pod vplivom štajerske narečne skupine je govor izgubil tudi prvotno tonemsko naglaševanje in kolikostno nasprotje, podaljšali so se celo vsi kratko naglašeni samoglasniki. Samoglasniški sistem je enoglasniško-dvoglasniški, značilen je močan samoglasniški upad ter pojav akanja, ukanja in celo ikanja. V soglasniškem sistemu so največ sprememb doživeli zvočniki, na oblikoslovni ravni pa oblikospreminjevalni vzorci v dajalniku, mestniku in orodniku moškega in ženskega spola. Srednji spol je prešel v moški spol. Zaradi (dnevnega) preseljevanja in vse večjega vpliva knjižnega jezika so pogoste nepredvidljive dvojnice, kar daje brestaniškemu govoru značaj mešanega govora.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, štajerska narečna skupina, posavsko narečje, sevniško-krški govor, brestaniški govor
Objavljeno v DKUM: 30.07.2010; Ogledov: 3612; Prenosov: 389
Celotno besedilo (841,54 KB)