Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: This study provides a comparison of different commercially available low-cost anion exchange membranes (AEMs), a microporous separator, a cation exchange membrane (CEM), and an anionic-treated CEM for their application in the liquid-feed alkaline direct ethanol fuel cell (ADEFC). Moreover, the effect on performance was evaluated taking two different modes of operation for the ADEFC, with AEM or CEM, into consideration. The membranes were compared with respect to their physical and chemical properties, such as thermal and chemical stability, ion-exchange capacity, ionic conductivity, and ethanol permeability. The influence of these factors on performance and resistance was determined by means of polarization curve and electrochemical impedance spectra (EIS) measurements in the ADEFC. In addition, the influence of two different commercial ionomers on the structure and transport properties of the catalyst layer and on the performance were analyzed with scanning electron microscopy, single cell tests, and EIS. The applicability barriers of the membranes were pointed out, and the ideal combinations of membrane and ionomer for the liquid-feed ADEFC achieved power densities of approximately 80 mW cm–2 at 80 °C.
Ključne besede: bioethanol, electrodes, fluoropolymers, ionomers, membranes
Objavljeno v DKUM: 26.03.2024; Ogledov: 189; Prenosov: 14
Celotno besedilo (5,64 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Theil 1: A-L
Ključne besede: nemščina, slovenščina, slovarji
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 1144; Prenosov: 44
Povezava na celotno besedilo

Opis: S sprejetjem KZ-1 je v kazenskem pravu odpravljena ureditev izgona tujca iz države v obliki sankcije. Po novem se ta v kazenskem pravu lahko izrazi v okviru pravnih posledic obsodbe. V prekrškovnem pravu je izgon tujca iz države predviden kot fakultativna stranska sankcija. Za izrek sankcije izgona tujca iz države je pristojno le sodišče, ki ima možnost in dolžnost presoditi izpolnjevanje vseh pogojev za izgon tujca - storilca, kot tudi okoliščin primera relevantnih za sprejem odločitve o izgonu. V kazenskem pravu je, po sedaj veljavni ureditvi, to naloga zakonodajalca. Presoditi mora obsodbe za katera kazniva dejanja in katere kazni so takšne, da ne glede na okoliščine na strani tujca - storilca upravičujejo nastanek pravnih posledic obsodbe, ki pomenijo izgon iz države. V prekrškovnem pravu je izrekanje sankcije izgona tujca iz države omejeno na težje prekrške. Glede na to, da se je prekrškovno pravo v razmerju do državljanov RS odpovedalo sankcioniranju s poseganjem v svobodo gibanja, je potrebno, da sodišča k izrekanju te sankcije pristopajo restriktivno. Sodišče bo šele na podlagi okoliščin primera lahko presodilo morebitno smotrnost in sorazmernost izgona tujca iz države. V kazenskem pravu se s predvideno ureditvijo uvaja obligatorni izgon. Pravne posledice obsodbe namreč nastanejo po samem zakonu, s katerim so predpisane. Brez ureditve, ki bi predstavljala odmik od te njihove temeljne značilnosti, okoliščin primera ne bo mogoče upoštevati, razen v nekaterih izjemnih primerih, ko bi obligatorni izgon bilo mogoče šteti za ustrezen, bi bilo potrebno omogočiti možnost upoštevanja okoliščin primera, na katerih bi šele nato lahko ustrezno utemeljili smotrnost in sorazmernost izgona tujca iz države. Zavedati se je potrebno, da je izgon ukrep prostostne narave, ki lahko ima za tujca hude posledice, še zlasti, če se je močno vključil v okolje v RS. Zato naj pride v poštev predvsem takrat, kadar ga okoliščine primera še posebej upravičujejo in terjajo ter je le- ta tudi sorazmeren. Pri obravnavi instituta izgona tujca iz države se je potrebno zavedati, da je Slovenija država članica EU, v okviru le-te asociacije pa je ena od temeljnih svoboščin prosto gibanje oseb. Izgon tujcev, ki jim je s pravom EU zagotovljena pravica do svobode gibanja, je zato dopusten le v okviru izjem, ki jih to pravo tudi dopušča. Tako je izgon dopusten le, če to zahtevajo razlogi javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja, in če posameznikovo vedenje predstavlja resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo, ki lahko prizadene osnovne interese družbe. Pri obravnavi teh pravnih pojmov je potreben restriktivni pristop. Zavedati se je namreč potrebno, da predstavlja ukrep izgona odmik od ene temeljnih svoboščin EU, to je prostega gibanja oseb. Obstoječa ureditev izgona v prekrškovnem pravu omogoča sodišču, da lahko dodatno upošteva omejitve, ki izhajajo iz evropske zakonodaje, ne da bi pri tem kršilo nacionalno pravo. Od predvidene ureditve v kazenskem pravu, pa bo potrebno izvzeti državljane drugih držav članic EU in njihove družinske člane, saj je le-ta namreč v nasprotju z izrecnimi zahtevami, da morajo utemeljitve izhajati iz podrobnosti posameznega primera, in da predhodne kazenske obsodbe same po sebi ne morejo biti razlog za izgon. Posebna pozornost pri odločanju o izgonu je potrebna, kadar je tujec mladoletna oseba, begunec, prosilec za azil, oseba brez državljanstva ali kadar ima v RS svojo družino. Splošna omejitev trajanja pravnih posledic, torej tudi tistih, ki pomenijo izgon tujca iz države, je pet let, od kar je bila kazen prestana, zastarana ali odpuščena, če zakon, ki jih bo predpisoval, ne bo določal krajšega ali daljšega trajanja. Ta rok teče ne glede na to, kdaj in če sploh, je bil izgon tujca iz države realiziran. Očitna pomanjkljivost te ureditve je neodmerjenost izgona glede na okoliščine primera. V prekrškovnem pravu lahko sodišče izreče izgon v trajanju od šestih mesecev do petih let in pri tej odmeri upošteva okoliščine
Ključne besede: kazensko pravo, prekrškvno pravo, izgon, tujec, načelo nevračanja, sorazmernost, pravne posledice obsodbe, javni red, javna varnost
Objavljeno v DKUM: 26.05.2010; Ogledov: 8245; Prenosov: 533
Celotno besedilo (308,42 KB)

Ključne besede: digitalna obdelava signalov, kepstri, bikepster, konvolucija, dekonvolucija, rekonstrukcija slik
Objavljeno v DKUM: 26.07.2007; Ogledov: 2597; Prenosov: 0