| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 46
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Stalno in običajno prebivališče kot kriterija za določitev mednarodne pristojnosti po Bruseljski uredbi I bis in Bruseljski uredbi II bis
Anja Pintar, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavam pojem stalnega ter običajnega prebivališča kot kriterija za določitev mednarodne pristojnosti po Bruseljski uredbi I bis in II bis. Razumevanje omenjenih pojmov se po posameznih državah in pravnih virih razlikuje. Stalno prebivališče toženca predstavlja v členu 4 Bruseljske uredbe I bis pojem, na katerem je utemeljena splošna mednarodna pristojnost. V nadaljevanju nas uredba v členu 62 napoti k uporabi nacionalnih pravil za opredelitev stalnega prebivališča fizične osebe, v členu 63 pa najdemo avtonomno razlago za opredelitev stalnega prebivališča pravne osebe. Pravila v Bruseljski uredbi II bis primarno temeljijo na državljanstvu in konceptu običajnega prebivališča, ki ga uredba ne definira. V diplomskem delu sem skušala primerjati ter najti povezave med opredelitvijo pojma običajnega prebivališča otroka in običajnega prebivališča odrasle osebe. Številne smernice, ki so se izoblikovale skozi sodno prakso Sodišča Evropske unije, je mogoče upoštevati pri opredelitvi obeh običajnih prebivališč, nekatere izmed smernic pa so primerne le za opredelitev enega izmed pojmov. V uredbi Rim I in Rim II so opredeljeni pojmi običajnega prebivališča za družbe in druge subjekte, s pravno osebnostjo ali brez nje ter fizične osebe, ki opravljajo poslovno dejavnost. Ne podajata pa opredelitvi za fizične osebe, ki ne opravljajo svoje poslovne dejavnosti. Zato bi se ta pojem moral razlagati smiselno v skladu s sodno prakso glede običajnega prebivališča v okviru drugih pravnih virov, predvsem Bruseljske uredbe II bis.
Ključne besede: stalno prebivališče, običajno prebivališče, Bruseljska uredba I bis, Bruseljska uredba II bis, uredba Rim I, uredba Rim II, dedna uredba
Objavljeno: 12.12.2019; Ogledov: 534; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (463,47 KB)

2.
Redni letni razgovor v podjetju x
Špela Pintar, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom »Redni letni razgovori v podjetju X« je sestavljeno iz dveh delov. Prične se s teoretičnim in nadaljuje z empiričnim delom. V prvem delu diplomskega dela smo na podlagi proučene domače in tuje literature o letnih razgovorih najprej opisali pojme pogovor, komuniciranje in intervju. Nato smo opredelili pojem rednega letnega razgovora, namen rednega letnega razgovora, vpliv rednega letnega razgovora na zadovoljstvo zaposlenih, vsebino in pripravo na pogovor, pogoje za učinkovito izvedbo in potek rednega letnega razgovora ter nekaj o poročilu o opravljenem letnem pogovoru. V drugem delu smo s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika pridobili odgovore, kako zaposleni v podjetju X gledajo na redne letne razgovore. Zanimalo nas je, ali so zaposleni zadovoljni z izvedbo letnih pogovorov. Ankete so pokazale, da so zaposleni zadovoljni z izvedbo razgovorov, da so po pogovorih bolj motivirani, slabo mnenje pa so imeli o vprašalniku za pripravo na letni razgovor, zato v zadnjem delu predlagamo nov vprašalnik.
Ključne besede: redni letni raygovor, yaposleni, vodja, komunikacija
Objavljeno: 14.11.2019; Ogledov: 418; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (648,22 KB)

3.
Nadomestno materinstvo
Sara Pintar, 2019, diplomsko delo

Opis: Napredek v tehnološkem razvoju je pripomogel tudi k razvoju novih, sodobnih reproduktivnih tehnik in s tem omogočil uporabo nadomestnega materinstva. Nadomestno materinstvo je ena izmed možnosti, za katero se odločijo tako heteroseksualni, kot homoseksualni pari, ki si želijo ustvariti življenje z otroki. Nadomestno materinstvo je praviloma posledica postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo,kjer pride do nosečnosti nadomestne matere na ne tradicionalen način, torej na drugačen način kot s spolnim odnosom. Ženska oziroma nadomestna mati v večini primerov za denar ali za neko korist zanosi in rodi otroka v dogovoru s tretjo osebo, ki potem tega otroka posvoji. Večina teh nadomestnih mater je iz nižjega kastnega sistema, kjer jih družine prisilijo v tovrstno dejanje, da se lahko preživijo. Maternice teh žensk so uporabljene kot tovarne za najem. In s tem se kaže izkoriščanje žensk v socialnih stiskah za nadomestno materinstvo, otroka pa ponižuje na raven stvari, s katero je dopustno trgovati. Trgovanje z otroki je kvalificirana oblika trgovanja z ljudmi, s katerim se ukvarjajo številne kriminalne združbe, katerim je cilj dodaten zaslužek. Z denarjem lahko kupiš marsikaj, pri nadomestnem materinstvu pa se z odkupom otroka, otrok odtuji od prsi matere in tu se postavlja vprašanje, ali ima človeško življenje ceno in ali je tako dejanje etično in moralno sprejemljivo, saj, ni v skladu s človekovimi pravicami in dostojanstvom žensk. Po svetu je na tisoče sirot, ki nimajo družine, zato ne bi smelo biti nobene potrebe po takih potencialno suženjskih oblikah poti do otroka, samo zato, da starši dobijo v roke svoj genski material. Kdor iskreno čuti notranjo potrebo po tem, da bi skrbel za otroka in ga imel rad, jo lahko odlično in v celoti poteši tudi s tujim otrokom.
Ključne besede: diplomske naloge, nadomestno materinstvo, izkoriščanje žensk, trgovanje z ljudmi
Objavljeno: 08.10.2019; Ogledov: 327; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (743,34 KB)

4.
Imobilizacija encima alkohol dehidrogenaze na dekstranske magnetne nanodelce
Ela Pintar, 2019, diplomsko delo

Opis: Imobilizacija encima na nosilec vpliva na stabilnost in aktivnost encima. V diplomskem delu je prikazana študija imobilizacije encima alkohol dehidrogenaze (ADH) na magnetne maghemitne nanodelce, prevlečene s karboksimetil dekstranom (CM-dekstranom). Imobiliziranemu encimu smo aktivnost določali po encimskem testu z merjenem absorbance s spektrofotometrom pri 340 nm, preostalo specifično aktivnost pa izračunali s primerjanjem aktivnosti imobiliziranega z aktivnostjo prostega encima. Določevali smo tudi učinkovitost imobilizacije, in sicer z merjenjem koncentracije proteinov po Bradfordovi metodi pri valovni dolžini 595 nm. Cilj je bil ugotoviti optimalne imobilizacijske pogoje za čim višjo preostalo specifično aktivnost imobiliziranega encima. Pogoje smo spreminjali postopoma in v vsakem naslednjem koraku uporabili optimalne pogoje prejšnjega koraka. Osnovna imobilizacija je potekala 2 uri na 20 °C, hitrost stresanja je bila 300 rpm, pH imobilizacijskega medija pa 7.5, na delce smo dodali 4 % (v/v) epiklorohidrina (ECH) in 0.02 mg/mL encima ADH. Na začetku smo raziskovali vpliv koncentracije ECH, ugotovili smo, da dobimo najvišje preostale aktivnosti imobiliziranega encima pri 4 % (v/v). Naslednji parameter je bila temperatura, ki smo jo za optimalne rezultate znižali na 4 °C. Povečali smo tudi hitrost stresanja na 500 rpm. Najvišje preostale aktivnosti imobiliziranega encima za optimalen pH medija, čas imobilizacije in koncentracijo encima pa so ostale enake, kot pri osnovni imobilizaciji, torej pH 7.5, čas imobilizacije 2 uri in koncentracija encima 0.02 mg/mL. Raziskovali smo tudi stabilnost imobiliziranega encima po 3 h, 5 h in 24 h na 20 °C in 40 °C, za encim, imobiliziran v osnovnih in optimalnih pogojih. Preverjali smo tudi možnosti shranjevanja imobiliziranega encima na 4 °C, za osnovno imobilizacijo 22 dni, za optimalno pa 30 dni. V obeh primerih smo ugotovili, da imobiliziran encim dobro ohranja aktivnost tudi po daljšem časovnem obdobju.
Ključne besede: alkohol dehidrogenaza, CM-dekstran, imobilizacija, maghemitni nanodelci, preostala specifična aktivnost, stabilizacija encima
Objavljeno: 03.04.2019; Ogledov: 579; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

5.
6.
Razvoj interaktivnega glasovalnega sistema s spletnim in strojnim vmesnikom
Gašper Pintar, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Tema diplomske naloge je razvoj interaktivnega glasovalnega sistema s strojnim in spletnim vmesnikom, ki za delovanje ne potrebuje povezave v internet in temelji na odprtokodnosti. Za izdelavo programskega vmesnika smo uporabili obstoječe odprtokodne rešitve in jih prilagodili potrebam diplomskega dela. Razvoj sistema je potekal na računalniku z operacijskim sistemom Ubuntu 14.04 LTS 64-bit (Trusty Tahr) Desktop, na katerem teče strežnik glasovalnega sistema. Strojni del, ki se uporablja v namenskih glasovalnih enotah, temelji na odprtokodni platformi NodeMCU, ki za delovanje uporablja mikrokontroler ESP8266. Zbiranje glasov se vrši prek namenskih glasovalnih enot in prek spletnega vmesnika – spletna glasovalna enota. Glasovalne enote skrbijo za zajem glasov glasovalcev in posredovanje prejetih podatkov prek brezžične povezave na strežnik. Za brezžično povezavo med strežnikom in glasovalnimi enotami skrbi namenski brezžični usmerjevalnik. Strežniški del je razvit v programskem jeziku JavaScript in skrbi za komunikacijo z bazo podatkov Redis, obdelavo zajetih podatkov in vzpostavitev spletnega glasovalnega vmesnika za prikaz vprašanj in rezultatov. Spletni vmesnik glasovalne enote je razvit s pomočjo programskega ogrodja AngularJS kot enostranska aplikacija ter omogoča prikaz vprašanj, dodajanje vprašanj, prikaz vseh odgovorov in prikaz statistike.
Ključne besede: Glasovalni sistem, glasovanje, NodeMCU, Mikrokontroler, ESP8266, Odprta koda, node.js
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 523; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

7.
Analysis of expatriation process in a Slovenian company
Rok Pintar, Jorge Tiago Martins, Mojca Bernik, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Background and Purpose: The multinational companies require different approach of human resource management to achieve their goals. The reason is in employees who are working abroad, so-called expatriates. The purpose of the research is to investigate perceptions and experience of the expatriates working in one of the Slovenian multinational company. Design/Methodology/Approach: The online survey was performed among all expatriates working for the pharmaceutical company. The questionnaire was randomly sent and delivered in an electronic form, structured in an online program named 1ka (https://www.1ka.si). A total of all 12 questionnaires were completed fully and properly. Results: Results indicate that there are several reasons that expatriates went to work abroad, but none of them did not completely fulfilled the expectations of the expatriates. There are no differences between those expatriates who are working abroad up to 12 months and those who are working more than 12 months in their fulfilment of expectations working abroad for this company. Conclusion: Based on the findings, the study shows the expatriates importance factors for their contribution of working abroad for the company and fulfilment of their expectations. The results are useful for the employees that will be in the future involved in the expatriation process in this company.
Ključne besede: expatriation, international career, knowledge transfer, international HRM
Objavljeno: 06.04.2017; Ogledov: 679; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (450,07 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Interest in currency trading learning
Rok Pintar, Eva Jereb, Mladen Čudanov, Marko Urh, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Background and purpose: This paper analyzes the interest of potential users for learning in the field of currency trading or foreign exchange (forex, FX). The purpose of our article is a) to present currency trading, b) to present different options, methods and learning approaches to educating in forex, c) to present the research results discovering the interest of potential users for learning in the field of currency trading. Methodology: For gathering data, an online questionnaire was used. It was distributed so that the survey sample covers socio-demographic variables (gender, age, working status, relationship status, financial status of credit and educational level). Interest in learning in the field of currency trading was assessed. Descriptive statistics, t-test, paired samples test, homogeny test of variances, and ANOVA were used. Results: It was determined that people are interested in learning about currency trading, especially younger ones (< 30 years), who prefer e-learning as their learning approach. Obtaining and possessing the right information is the strongest motivation factor and fearing not having enough necessary prior knowledge is the strongest discouraging factor for learning about currency trading. Conclusion: Education of users in the field of currency trading is becoming increasingly popular with the development of e-learning.
Ključne besede: currency trading, forex, e-learning
Objavljeno: 04.04.2017; Ogledov: 633; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (323,22 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Ocena vpliva znanja zaposlenih v zdravstveni negi na obravnavo mladostnikov s samopoškodovalnim vedenjem
Matejka Pintar Babič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Z izrazom nesamomorilno samopoškodovalno vedenje opišemo namerno povzročanje poškodb lastnega telesa na način, ki ni družbeno sprejemljiv in nima samomorilnega namena. Najpogostejše je v obdobju mladostništva. Posameznikom prinaša različne ugodnosti, načeloma pa služi kot način lajšanja notranjih napetosti. Večina mladostnikov, ki se samopoškodujejo, to storijo z namenom, da bi se pomirili, sprostili in ponovno zmogli nadzorovati svojo čustveno stisko. Prve zapise o samopoškodovalnem vedenju najdemo že v Stari zavezi, med tem ko v današnjih časih predstavlja pogost zdravstveni problem, s katerim se zdravstveni delavci vse pogosteje srečujejo na vseh nivojih zdravstvenega varstva. Kljub temu v slovenskem prostoru ni zaslediti sistematičnega spremljanja samopoškodovanja, med tem ko je bilo na podlagi tujih raziskav ugotovljeno, da zaposlenim v zdravstveni negi primanjkuje znanja o etiologiji motnje in njenem obvladovanju, kar lahko vodi v nerazumevanje in slabšo empatijo zaposlenih ter posledično negativno vpliva na celoten proces zdravljenja. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu se seznanimo s psihopatologijo samopoškodovalnega vedenja in vlogo zdravstvene nege pri obravnavi pacientov s samopoškodovalnim vedenjem. Zajema tudi poglavja o kakovosti v zdravstvu, usmeritvah za razvoj kakovosti ter predstavi vlogo zaposlenih ob uvajanju sprememb. Zaradi pomanjkanja podatkov o samopoškodovalnem vedenju v bolnišničnem okolju smo najprej na podlagi internega kazalnika kakovosti ugotavljali pojavnost in način obravnave z vidika zdravstvene nege v Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana (UPK Ljubljana). V pomoč in usmerjanje zaposlenih, pacientov in njihovih svojcev smo izdelali zloženko »Samopoškodovanje in izdelava varnostnega načrta« ter na podlagi smernic Ministrstva za zdravje in nacionalnih načel kakovosti v delovni proces uvajali posamezne spremembe. Empirična raziskava je vključevala več faz. Za prvo fazo, imenovano identifikacija znanja, občutkov in odnosa zaposlenih v zdravstveni negi ob obravnavi pacientov s samopoškodovalnim vedenjem, smo opravili tri intervjuje. Na podlagi teh in ob pregledu raziskav, ki so bile izvedene v tujini, je bil izdelan vprašalnik, temu je sledila obširnejša raziskava. Podatke smo zbirali s kvantitativno tehniko, in sicer s samoocenjevalnim vprašalnikom zaprtega tipa. Anketiranje je potekalo v dveh delih, pred in po izobraževanju. Na podlagi izobraževanj smo želeli povečati senzibilnost zaposlenih, da prepoznajo samopoškodovalno vedenje kot simptom pacientove (najpogosteje mladostnikove) motnje in stiske ter ne le kot iskanje pozornosti ali način vplivanja na vedenja drugih. Želeli smo poučiti osebje zdravstvene nege o ustreznem ocenjevanju pacientove ogroženosti ob samopoškodovanju in s tem nudenju najustreznejše pomoči v trenutkih, ko jo najbolj potrebuje. Z raziskavo je bilo ugotovljeno sledeče: Več kot 50 % zaposlenih v zdravstveni negi, vključenih v prvi del raziskave meni, da ima premalo znanja o samopoškodovalnem vedenju. Pri tem je močno željo po izobraževanju izražalo več kot 75 % anketiranih. Ob izvajanju aktivnosti zdravstvene nege se največ zaposlenih sooča z občutkom nemoči. Odnos zaposlenih smo opredeljevali na podlagi vrednotenja SHAS lestvice (Self-Harm Antipathy Scale) ter ugotovili, da imajo zaposleni v zdravstveni negi v UPK Ljubljana pozitiven odnos do mladostnikov, ki se samopoškodujejo. V drugem delu raziskave, ki je potekala po izobraževanju, smo ugotovili, da se je na podlagi izobraževanja znanje zaposlenih izboljšalo. V nadaljevanju smo znanje zaposlenih v UPK Ljubljana primerjali z znanjem strokovnih delavcev iz izobraževalnega, socialno varstvenega, zdravstvenega in nevladnega sektorja v Sloveniji. Predvidevali smo, da je znanje zaposlenih v UPK Ljubljana boljše, kar smo potrdili na podlagi rezultatov testiranja hipotez. Vpliva izobraževanja na odnos zaposlenih do pacientov s samopoškodovalnim vedenjem nismo
Ključne besede: samopoškodovanje, zdravstvena nega, kakovost, kazalniki kakovosti, znanje, izobraževanje, mladostniki
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 1084; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

10.
ODGOVORNOST DRŽAVE ZA DENARNE DEPOZITE V TUJIH PODRUŽNICAH BANK V SODNI PRAKSI MEDNARODNIH SODIŠČ
Nataša Pintar Gosenca, 2016, magistrsko delo

Opis: V globalnem bančnem poslovanju banke s sedežem v eni državi pogosto opravljajo bančne storitve tudi v drugih državah preko tam ustanovljenih podružnic. Ne glede na to, ali gre za čezmejno opravljanje bančnih storitev ali ne, se pravno razmerje med banko in deponentom, ki pri njej položi svoja denarna sredstva, vzpostavi s pogodbo o denarnem depozitu. To klasično civilnopravno razmerje se v primeru spora med pogodbenima strankama obravnava pred nacionalnimi sodišči, pri čemer dejstvo, da je deponent denarna sredstva položil pri tuji podružnici banke, ne igra nobene vloge. Glede na pravno opredelitev podružnice tako po slovenskem pravu kot po pravnem redu Evropske unije je zavezanka za izplačilo denarnega depozita z natečenimi obrestmi v skladu s pogodbenimi pogoji matična banka. Temeljni predmet preučevanja predstavlja vprašanje, ali sploh in če, v kakšnih primerih in pod katerimi pogoji je za izplačilo denarnih sredstev deponentu odgovorna država in ne banka kot dolžnica. Zaradi pomena, ki ga ima bančništvo v sodobnih narodnih gospodarstvih, namreč država na civilnopravno razmerje med banko in deponentom vpliva s svojimi oblastnimi akti, s katerimi ureja varstvo denarnih depozitov pri bankah v primeru njihove insolventnosti, ali pa v to razmerje vstopa kot porok za izpolnitev obveznosti. S temi ravnanji se na podlagi nacionalnih predpisov med državo in banko, kot tudi med državo in deponenti, vzpostavljajo pravna razmerja, ki so v primeru spora predmet obravnave domačih sodnih organov. Vendar pa nedavna sodna praksa Sodišča EFTA in Evropskega sodišča za človekove pravice kaže, da se razmerje med državo in deponentom lahko vzpostavi tudi kot posledica odločitve mednarodnega sodnega organa, ki odloča o zatrjevanih kršitvah obveznosti države, prevzetih z mednarodnimi pogodbami, in ji v primeru ugotovljenih kršitev lahko naloži njihovo odpravo. Osrednja vsebina predstavlja analizo zadev Nadzorni organ EFTA proti Islandiji ter Ališić in dva druga proti Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, o katerih sta razsojali Sodišče EFTA oziroma Evropsko sodišče za človekove pravice. Prikazane so dejanske in pravne okoliščine posameznega primera, predstavljene bistvene trditve strank ter analizirani končni odločitvi obeh mednarodnih sodišč. Podan je odgovor na temeljno vprašanje, kakšna je pravna narava odgovornosti države za denarne depozite v tujih podružnicah bank, ki jo ugotovi ali bi jo lahko ugotovilo mednarodno sodišče, ter analizirane posledice takšne odločitve za državo in za posameznika, ki mu je zaradi protipravnega ravnanja države nastala škoda. Utemeljena je teza, da pravne posledice odločitev mednarodnega sodišča, s katerimi je ugotovljena mednarodnopravna odgovornost države, niso zgolj mednarodnopravne, temveč tudi civilnopravne obveznosti države. Sklepno je podano stališče do vprašanja, ali predstavljata analizirani sodni odločbi zadostno podlago za zaključek, da država v tako izjemnih primerih, kot sta globalna finančna kriza in/ali razpad države, ni povsem ekonomsko neodvisna in suverena, saj so ukrepi, ki jih z namenom zaščite bančnega in gospodarskega sistema ter deponentov sprejema z učinkom na svojem ozemlju, lahko predmet presoje mednarodnih sodnih teles s tveganjem, da bo z njihovimi odločitvami ugotovljena odgovornost države za denarne depozite v tujih podružnicah bank.
Ključne besede: Pogodba o denarnem depozitu, jamstvo za vloge, »stare« devizne vloge, Ljubljanska banka, razpad države, nasledstvo držav za dolgove, Sodišče EFTA, Icesave, Evropsko sodišče za človekove pravice, zadeva Ališić, sanacija bank, sistemska kriza, tuja podružnica banke, odgovornost države za denarne depozite
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 1445; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici