SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 52
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Položaj učitelja v sodobni narcistični družbi
Matjaž Zupančič, 2009, diplomsko delo

Opis: Položaj učitelja v družbi se nenehno spreminja. Šole in vzgojne organizacije zahtevata od njega znanja, ki se v preteklosti niso smatrala za pomembna. Težišče raziskovanja je analiza sodobne družbe, pojma narcizma ter odnosi med učiteljem in učencem. Ugotavlja se, ali je učitelj danes še kos dogodkom, ki se v zadnjem času odvijajo na šolah. Sodobna tehnologija je spremenila sistem človekovega zaznavanja realnosti in posledično njegovega vedenja. Pri analizi narcizma se ugotavlja, če je pojav zgolj negativen, ali ima tudi pozitivne lastnosti. Raziskava se dotakne družine, ki se spreminja, čeprav namen ostaja isti — vzgojiti otroka in ga pripraviti na življenje v družbi. Zaradi pojava interneta in mobilne tehnologije, se ustvarjajo nove baze podatkov, ki niso več skoncentrirane na področje šolstva in tako domači računalnik postaja priročnik za življenje. Učenci se vedejo drugače kot včasih, ker učitelj nima več klasične oblike avtoritete. Razpravlja se o tem, ali ima učitelj še možnost uveljavitve avtoritete v sodobni družbi. Začrtajo se smernice, kam pelje šolski sistem in kaj bo ta zahteval od učitelja in učenca. Mladi se ukvarjajo z drugačnimi problemi, kot njihovi starši in stari starši. Od človeka se še nikoli ni zahtevala takšna individualnost, po drugi strani pa postaja vse bolj odvisen od drugih.
Ključne besede: sodobna družba, narcizem, sodobni učitelj, šolski sistem, sodobna tehnologija, avtoriteta
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 2257; Prenosov: 448
.pdf Polno besedilo (400,55 KB)

3.
Zasebno šolstvo na Portugalskem
Anja Jurgec, 2009, diplomsko delo

Opis: Na Portugalskem se je izobraževanje najbolj razvijalo med leti 1933-1974. Ker je bilo to obdobje diktature, so se napredek in inovacije težko uresničevali, pa vendar se je vlada trudila čim bolj izkoreniniti nepismenost portugalskega naroda, vplivala je na primarno in sekundarno izobraževanje in si prizadevala za tesnejše sodelovanje med državo in vzgojno-izobraževalnimi institucijami ter stopnjevala obvezno primarno izobraževanje. Leta 1986 je bil izdan zakon, v skladu s katerim so bili izdani vsi nadaljnji zakoni glede vzgoje in izobraževanja. Izjemno pomemben zakon določa in obsega skupino splošnih in organizacijskih načel. Najpomembnejša načela priznavajo pravico do: izobraževanja in kulture, enakih možnosti vstopa v šolo in šolskega uspeha, ustanavljanja zasebnih in zadružnih šol ter s tem poveča spekter izobraževalnih institucij. Z uveljavitvijo zakona pridobijo na vrednosti zasebne in zadružne izobraževalne ustanove, s tem pa postane izobraževalni sistem bolj svoboden predvsem v smislu poučevanja in učenja. V portugalskem izobraževalnem sistemu je moč najti šole, ki so ustanovljene izključno s strani zasebnih organizacij ali fizičnih oseb, ki so zasebne narave, kot tudi šole, ustanovljene v skladu z veljavnimi pravnimi akti. Prvo skupino omenjenih šol imenujemo zasebne šole ("Escolas particulares"), drugo skupino pa zadružne šole ("Escolas cooperativas"). Institucije zasebnih in zadružnih izobraževanj lahko sledijo učnim načrtom in programom javnega izobraževanja ali sprejmejo lastne načrte in programe, ki morajo biti v skladu s splošnimi načeli, strukturo in cilji izobraževalnega sistema. Do konca prejšnjega stoletja se je zasebno visoko šolstvo pospešeno razvijalo; strokovno izobraževanje se je razvijalo v obdobju od 1986/1987 do 1991/1992 - v večini primerov gre za zasebne šole; zasebne glasbene šole so še eno področje uspešnega razvoja; vse bolj pa so se začele pojavljati zasebne institucije predšolskega izobraževanja. Zasebne izobraževalne ustanove so privlačne in učinkovite glede na potrebe tisočih izobraževalcev, ki vsako leto iščejo poti zagotavljanja svetle prihodnosti.
Ključne besede: zasebno šolstvo, Portugalska, šolski sistem na Portugalskem, zgodovina, Maria Montessori.
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 2124; Prenosov: 152
.pdf Polno besedilo (548,08 KB)

4.
VLOGA IN POMEN MATIJE SENKOVIČA V SLOVENSKI PEDAGOGIKI
Lea Štante, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava vlogo in pomen Matije Senkoviča v slovenski pedagogiki.Kljub vidnemu delovanju na pedagoškem področju je bolj ko ne ostal spregledan.Glede na njegov prispevek k slovenski pedagogiki pa si gotovo zasluži večjo pozornost.Biografskemu orisu Matije Senkoviča sledi zgodovinska obravnava njegovega obdobja. Deloval je namreč v času številnih zgodovinskih preobratov, ki so vplivali tudi na šolstvo, šolski sistem in pedagoška gibanja.Med njimi je bila tudi reformska pedagogika, ki je zahtevala notranjo preobrazbo slovenskega šolstva in slovenske šolske zakonodaje. Velik del napredno mislečega učiteljstva pa se je priključil še k eni reformni akciji - k reformi notranjega šolskega dela, ki je znana pod imenom delovna šola. Senkovič je znan predvsem kot predstavnik delovne šole, vendar pa je ostalo spregledano njegovo zavzemanje za formalne stopnje, značilne za herbartizem.
Ključne besede: Matija Senkovič, 1. polovica 20. stoletja, šolstvo, šolska zakonodaja na Slovenskem, Herbart, herbartizem, reformska pedagogika, delovna šola, delovna pedagogika, pedagogika delovne šole.
Objavljeno: 13.01.2010; Ogledov: 1849; Prenosov: 274
.pdf Polno besedilo (656,69 KB)

5.
ZGODOVINA ŠOLSKE KAZNI S POSEBNIM OZIROM NA TELESNO KAZEN
Tamara Lorenčič, 2009, diplomsko delo

Opis: Družba kot širša skupnost ljudi se je skozi zgodovino spreminjala, prav tako pa so se spreminjali odnosi med ljudmi. Od posameznika kot pripadnika družbe se je pričakovalo in zahtevalo, da bo njegovo ravnanje skladno s postavljenimi normami, vrednotami ter vzorci vedenja in obnašanja. Norme in vrednote družbe, na katere so nedvomno vplivali zgodovinski procesi, so se zrcalile v šolski zakonodaji in postavljenih vzgojnih smotrih. Skozi zgodovino se niso spreminjali le vzgojni smotri, pač pa tudi sistem nagrajevanja in kaznovanja učencev (šolske kazni). Do leta 1869 je šolska zakonodaja dovoljevala uporabo telesne kazni, po prepričanju tedanjih šolnikov edino učinkovito sredstvo discipliniranja učencev. S spreminjanjem pogledov na otroka pa so se pogledi na disciplino in načini doseganja le-te sčasoma spremenili. V šoli so se po prvi svetovni vojni uveljavile upravno-administrativne kazni in poudarjati se je pričela prostovoljna disciplina. Telesna kazen je v sodobni, demokratično naravnani šoli, nedopustna.
Ključne besede: šolska zakonodaja, vzgojni smotri, kaznovanje, šolska kazen, telesna kazen, disciplina, discipliniranje, upravno-administrativne kazni, prostovoljna disciplina
Objavljeno: 21.05.2010; Ogledov: 2774; Prenosov: 503
.pdf Polno besedilo (603,74 KB)

6.
DRUŽBENO-EKONOMSKI POLOŽAJ SLOVENSKEGA UČITELJSTVA V OBDOBJU 1861–1941
Nina Krajcer, 2009, diplomsko delo

Opis: Naše učiteljstvo je bilo od samih začetkov svojega poklica revno in podrejeno predstavnikom posvetne ter cerkvene oblasti. V času revolucije 1848 so zaslutili nove možnosti za stanovski in poklicni razvoj, vendar so leta Bachovega absolutizma ter reakcije, zlasti pa konkordat 1855, razblinili njihove upe in pričakovanja. Slovenskemu učiteljstvu je šele tretji avstrijski šolski zakon 1869 prinesel nove možnosti za pridobitev enakopravnosti na gospodarskem, socialnem in političnem področju. Omogočil jim je boljše izobraževanje, več poklicne ter stanovske samostojnosti, neodvisnost od lokalnih dejavnikov — zlasti od cerkve ter duhovščine — kljub temu pa je mnogo učiteljev še vedno opravljalo cerkovniško delo in zanemarjalo šolo ter lastno izobraževanje. Učitelji so se vse pogosteje oglašali v političnih časopisih, še posebej kritični so bili v lastnih glasilih. Vključevali so se tudi v politične stranke, kjer so iskali zaščito in pomoč v boju za gmotno eksistenco, za politične, državljanske in človečanske pravice, ki so jih kratili predvsem Slovencem tuji elementi in duhovščina. Učiteljstvo je bilo močno podrejeno državi, birokraciji in lokalnim veljakom ter celo preprostemu ljudstvu, ki je čutilo njihovo duhovno ter materialno stisko, odvisnost in nemoč. Te razmere so se zaostrovale vse do konca prve svetovne vojne in nadaljevale med vojnama, ko si je učiteljstvo še naprej na različne načine prizadevalo za materialno, socialno, politično ter kulturno emancipacijo.
Ključne besede: družbeno-ekonomski položaj, formalnopravni položaj, status, učiteljstvo, izobraževanje, zgodovinski pregledi
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 1560; Prenosov: 156
.pdf Polno besedilo (2,53 MB)

7.
PEDAGOŠKI PRISTOP MARIE MONTESSORI: PRIMERJALNA ANALIZA UČNEGA KONTEKSTA V SLOVENSKIH ŠOLAH
Erika Orel, 2010, diplomsko delo

Opis: V ospredju diplomske naloge z naslovom Pedagoški pristop Marie Montessori: Primerjalna analiza učnega konteksta v slovenskih šolah so pogledi na izobraževanje, ki jih je zasnovala doktorica Maria Montessori ob začetku revolucije izobraževanja. Cilj empiričnega dela je bil ugotoviti, ali so se zamisli Marie Montessori o novi podobi šole uveljavile tudi v današnjih javnih šolah in ne samo v osnovnih šolah Marie Montessori. Okolje, v našem primeru učilnica, postaja vedno bolj prilagojeno starostni stopnji otrok. Mize, stoli, omare, predalniki, table itd. so že bolj prilagojeni višini otrok, kot je to bilo včasih. Učni pripomočki, ki jih uporabljajo, so večinoma iz plastike, medtem ko se je Montessorijeva zavzemala bolj za naravne materiale, kot so les, steklo, kovina ipd. V analizi so sodelovale osnovne šole na Primorskem, Osnovna šola Kozara in pa Osnovna šola Helene Puhar v Kranju, ki poučuje po elementih Marie Montessori.
Ključne besede: Maria Montessori, pedagogika, metoda Montessori, didaktični materiali in sredstva, vzgojni koncept, šola, učilnice
Objavljeno: 11.02.2010; Ogledov: 3244; Prenosov: 737
.pdf Polno besedilo (1,47 MB)

8.
PEDAGOGIKA NACIONALSOCIALIZMA
Polona Župevc, 2010, diplomsko delo

Opis: Pedagogika nacionalsocializma je primer totalne vzgoje v Nemčiji od leta 1933 do 1945. Ta nova pedagogika je zajemala vzgojo v vrtcih, osnovnih šolah, srednjih šolah in na fakultetah v času nacističnega vladanja. Cilj nacionalsocialistične pedagogike je bil, vzgojiti pravo arijsko mladino, ki bo rasno čista in ki bo služila svojemu narodu in državi. S svojo pedagogiko so nacionalsocialisti (nacisti) širili rasistične, antikomunistične in antihumanistične koncepte ter poudarjali superiornost nemške rase. Ključno vlogo pri oblikovanju nacistične pedagogike je imel Adolf Hitler. Po njegovi predstavi naj bi bila mladina nasilna, groba, gospodovalna, atletska, neustrašna, intelektualno neizobražena in predvsem poslušna in vodljiva. Svojo ideologijo je zato moral približati mladini. To mu je uspelo z mladinsko organizacijo Hitlerjugend, ki je postala kmalu zelo popularna. Hitlerjugend je postala tako močna, da je vplivala na vzgojo in izobraževanje tudi v šolah. Ob prevzemu oblasti so nacionalsocialisti v šolah spreminjali učne vsebine in jih prilagajali lastni ideologiji. Uvajali so nove zakone, ki so omejevali vpis v srednje šole in na fakultete, kasneje celo povsem prepovedali vpisovanje židovskih otrok v šole. Začeli so ustanavljat lastne vzgojne ustanove, kjer so otroci bili povsem podvrženi nacistični ideologiji. V drugi svetovni vojni so začeli širiti svoje ozemlje in osvojili tudi Slovenijo, saj so bili prepričani, da je Slovenija nemško ozemlje. Slovenski narod so želeli ponemčiti, zato so prevzeli oblast nad slovenskim šolstvom na osvobojenih območjih. Slovenske šole so bile glavne postojanke v procesu ponemčevanja. Kot posledica okupatorjevemu šolstvu, so partizani in drugi začeli ustanavljati partizanske šole, saj večina zavednih Slovencev ni želela, da bi njihovi otroci obiskovali nemške šole.
Ključne besede: NACIONALSOCIALISTIČNA PEDAGOGIKA, VZGOJA IN ŠOLSTVO NACIZMA, NACISTIČNI PEDAGOGI, HITLERJUGEND, OKUPATORJEVO ŠOLSTVO NA SLOVENSKEM ŠTAJERSKEM, PARTIZANSKO ŠOLSTVO.
Objavljeno: 19.03.2010; Ogledov: 2242; Prenosov: 242
.pdf Polno besedilo (499,43 KB)

9.
ŠOLSKI SISTEM V AVSTRO-OGRSKI MONARHIJI S POUDARKOM NA ŠOLSTVU NA SLOVENSKEM
Barbara Potočnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava temo šolstva v Avstro-Ogrski monarhiji v obdobju od sprejetja III. Osnovnošolskega zakona leta 1869 do leta 1918, s poudarkom na slovenskem ozemlju. Poglavitni namen naloge je prikazati avstrijski šolski sistem in ga primerjati s slovenskim. Glavni cilj je podati razlike v šolstvu, ki so se odražale na Slovenskem, kljub pripadnosti slovenskega ozemlja avstrijski monarhiji. Pri tem je zajeto področje šolstva od osnovne šole pa vse do univerze, vključujoč tudi učiteljstvo. Uporabljeni so bili primarni in sekundarni viri, naloga pa bralcu omogoča pregleden in jasen pogled na šolstvo v tem obdobju in s tem boljšo predstavo razvoja šolstva, ki je osnova današnjemu šolstvu.
Ključne besede: Avstro-Ogrska monarhija, zgodovina šolstva, razvoj šolstva na Slovenskem, učiteljstvo, III. Osnovnošolski zakon.
Objavljeno: 16.07.2010; Ogledov: 2923; Prenosov: 572
.pdf Polno besedilo (403,30 KB)

10.
PRENOVA OSNOVNOŠOLSKE ZAKONODAJE V OBDOBJU 2004 - 2008 V SLOVENIJI
Barbara Vidovič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Prenova osnovnošolske zakonodaje v obdobju 2004—2008 v Sloveniji preučuje vpliv spremembe političnega sistema ob osamosvojitvi Slovenije na prenovo osnovnošolskega izobraževanja. Opredeljen je odnos med šolstvom, politiko in državo. V navezavi na to so predstavljene tri veje šolske oblasti: konservativna, progresivna in neoliberalizem. V diplomskem delu so sistematično prikazane zakonodajne spremembe v Zakonu o osnovni šoli in v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki so se zgodile v obdobju 2004—2008, ko je dolgo let vladajočo levo politično opcijo zamenjala desnica. Predstavljene so nekatere javno odmevnejše predlagane in sprejete spremembe šolske zakonodaje ter razlogi, ki jih je vladajoča koalicija navajala za vnos sprememb. Delo obravnava tudi odzive strokovne javnosti na spreminjanje obstoječe šolske zakonodaje. Namen diplomskega dela je, raziskati in analizirati spremembe, ki jih je na osnovnošolskem področju uveljavila vlada desne politične opcije ter ugotoviti, kako je na te spremembe reagirala strokovna javnost. Pri raziskovanju se je pokazalo, da so posegi pomenili več kot le vnos manjših sprememb oziroma popravkov v šolski sistem in da strokovnjaki niso soglašali s spreminjanjem nekaterih ključnih elementov osnovnošolskega izobraževanja. Od raziskovalnih metod sta v diplomskem delu uporabljeni komparativna in deskriptivna analiza podatkov iz različnih virov.
Ključne besede: osnovno šolstvo, prenova šolskega sistema, šolska politika, šolska zakonodaja, devetletka.
Objavljeno: 24.05.2010; Ogledov: 1464; Prenosov: 139
.pdf Polno besedilo (467,20 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici