| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 82
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Inkluzija in inkluzivni pristopi pri terapiji s pomočjo konja : magistrsko delo
Nina Korošec Mladenović, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega kot tudi praktičnega dela. V teoretičnem delu smo najprej predstavili inkluzijo in terapijo s pomočjo konja, ter opredelili osebe s posebnimi potrebami; slednje najprej na splošno, nato pa podrobneje opisali štiri izbrane skupine, na osnovi katerih je temeljil naš praktični del naloge. Namen te magistrske naloge je prikaz pozitivnega vpliva in učinkov inkluzivnih pristopov, metod poučevanja in oblik dela pri posameznih terapevtskih pristopih in dejavnostih terapije s pomočjo konja, pri štirih izbranih skupinah oseb s posebnimi potrebami; pri uporabniku z motnjo avtističnega spektra, uporabniku z Downovim sindromom, uporabniku s težjo motnjo v duševnem razvoju in gibalno oviranemu uporabniku - uporabniku s hemiparezo. Za vsako od teh izbranih skupin smo podali nabor najbolj učinkovitih zgoraj navedenih inkluzivnih dejavnosti/pristopov, metod poučevanja in oblik dela, s katerimi terapevt za terapijo s pomočjo konja izboljša učinke terapije s pomočjo konja.
Ključne besede: inkluzija, terapija s pomočjo konja, osebe s posebnimi potrebami, inkluzija pri terapiji s pomočjo konja
Objavljeno v DKUM: 16.09.2022; Ogledov: 164; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (6,69 MB)

2.
Pedagogika prostega časa : magistrsko delo
Patricija Sedminek, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava pedagogiko prostega časa kot znanstveno disciplino. Najprej je predstavljeno zgodovinsko ozadje pojmovanja prostega časa in podana je njegova opredelitev. V nadaljevanju so predstavljena načela oziroma smernice prostega časa in njegova vzgojna funkcija. Magistrsko delo se nato posveti razvoju pedagogike prostega časa, najprej v Evropi, potem pa v Jugoslaviji in v Sloveniji, kjer je razvoj potekal vzporedno. Podrobno je predstavljen utemeljitelj omenjene pedagoške discipline pri nas, dr. Rudi Lešnik, avtor številnih del o prostem času. Proučene so bile teze pedagogike prostega časa, njen predmet, naloge in metode. Pojavili so se tudi kritiki pedagogike prostega časa, ki so ji v grobem očitali preveč pedagoškosti in storilnosti, kar izničuje lastno vrednost prostega časa. V sklepnem delu je bila izvedena analiza učnih načrtov študijskega programa Pedagogika, katere namen je bil preveriti, ali je v državah nekdanje Jugoslavije in v Avstriji prisotna pedagogika prostega časa. Ugotovljeno je bilo, da se v državah nekdanje Jugoslavije ta počasi umika iz kurikuluma, medtem ko se v Avstriji tradicija pedagogike ohranja in aktualizira.
Ključne besede: pedagogika prostega časa, Rudi Lešnik, celodnevna šola, socialistična pedagogika
Objavljeno v DKUM: 03.06.2022; Ogledov: 434; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

3.
Pedagoški vidik kulturne vzgoje skozi dejavnost Narodnega doma Maribor od njegovega začetka do danes : magistrsko delo
Mateja Bombek, 2022, magistrsko delo

Opis: Beseda kultura izhaja iz latinske besede »cultura«, ki je izpeljanka iz termina »colere«, kar pomeni gojiti. Pojem kultura ni nekaj enoznačnega, temveč velikega, kompleksnega. V vsakdanu jo ljudje kontinuirano povezujemo z vzgojo, takoj za tem pa z umetnostjo. Če bi lahko kulturo, vzgojo in umetnost združili, bi dobili besedo ali besedno zvezo, ki ne bi mogla bolje opisati tega, kar Narodni dom Maribor počne že od začetka svojega delovanja. Skozi njegovo zgodovino se bomo osredotočili na vzgojo oziroma se podrobneje posvetili kulturni vzgoji, ki z roko v roki potuje z vsemi generacijami, predvsem pa z otroki in mladostniki, ki so naša ciljna skupina in glavna tematika tega dela. Skozi nalogo bomo iskali rdeče niti pedagoškega vidika kulturne vzgoje, ki so jih spletla zgodovinska dogajanja na naših tleh in segajo v zadnjo polovico 19. stoletja ter se prepletajo še danes. Ugotoviti bomo skušali tudi, kakšna bi bila vloga pedagoga v kulturni ustanovi oziroma na kak način bi pedagog prispeval k izboljšanju delovne klime, ki je neposredno povezana s kulturnim izobraževanjem mladih.
Ključne besede: kultura, vzgoja, Narodni dom Maribor, pedagog, zgodovina
Objavljeno v DKUM: 04.05.2022; Ogledov: 325; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

4.
ŠOLANJE NA DOMU V SLOVENIJI
Adrijana Čede, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga predstavlja vpogled v pravno ureditev šolanja na domu ter umešča to obliko izobraževanja v formalni izobraževalni sistem Republike Slovenije. Na začetku so predstavljena zakonska določila, ki jih morajo upoštevati starši, ki se odločijo za to obliko izobraževanja, in so vodila za šolo, na katero je otrok vpisan. Nadalje naloga ponuja kratek zgodovinski razvoj samega pojava v Združenih državah Amerike ter tako omenja nekatere začetnike in pobudnike, ki so na podlagi lastnih opažanj in predvsem kot kritiko javnemu šolstvu začrtali pot šolanju na domu. Naloga prav tako predstavi zgodovinski razvoj v Sloveniji, ki je časovno gledano precej krajši in tudi zaradi tega precej manj organiziran v smislu združevanja v skupine, kakor je praksa (ponekod) drugod. Razlogi, ki privedejo starše do tega, da se odločijo za to obliko osnovnošolskega izobraževanja, so povzeti v šestem poglavju in se nadaljujejo v empiričnem delu naloge, ki temelji na raziskavi, opravljeni med slovenskimi starši. Tako naloga ponuja preplet teorije in dejanskega stanja na tem področju pri nas. Namen naloge je osvetliti sam pojav, ki z leti statistično narašča tako v svetu kot pri nas ter je v slovenski znanstveni in poljubni literaturi trenutno še manj zastopan.
Ključne besede: šolanje na domu, vzgoja, izobraževanje, socializacija, javno šolstvo, zasebno šolstvo, zakonodaja.
Objavljeno v DKUM: 14.04.2022; Ogledov: 324; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

5.
Levo orientirani učitelji v Srbiji med obema vojnama (1918-1941) : magistrsko delo
Ana Zlatoper Dobrijević, 2021, magistrsko delo

Opis: Nerešena nacionalna in socialna vprašanja, ki so pestila novo državo, vse močnejše delavsko gibanje in ustanovitev Komunistične partije Jugoslavije leta 1920, je vzpodbudilo srbske učitelje – simpatizerje marksistične oz. levo orientirane ideologije, da preko svoje periodike kritizirajo vladajoč režim, opozarjajo na težak položaj šolstva, učiteljstva in prosvete nasploh. Zaradi nestabilne politične situacije med obema vojnama je bilo delovanje levo usmerjenih učiteljev v Srbiji oteženo, zato so morali svoje ideje izražati ter uresničevati skozi številne forme, klube in organizacije. Učitelji, združeni okoli levo naravnanih pedagoških glasil (Učiteljske borbe, Učiteljske iskre, Učiteljske straže) založbe Budućnost in Učiteljske kulturno-prosvetne zadruge Vuk Karadžić, so se zavzemali za novo svobodno družbo, za boljši položaj jugoslovanskega učitelja, za boljšo prihodnost otroka, njihovo največje poslanstvo in zahtevo pa je predstavljala reforma šole po principu sovjetske delovne šole.
Ključne besede: Levo orientirani učitelji, reforma šole, delovna šola, humanizacija otroka, Učiteljska iskra, Učiteljska straža
Objavljeno v DKUM: 02.12.2021; Ogledov: 273; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

6.
Komunikacija med vzgojitelji in starši otrok s posebnimi potrebami v rednih oddelkih vrtcev v mariboru in okolici : magistrsko delo
Mateja Korpar, 2021, magistrsko delo

Opis: Otroci s posebnimi potrebami so predvsem otroci, potrebni posebnega razumevanja, posebne ljubezni in pozornosti. Zato je v vrtcu zelo pomembna zgodnja obravnava, ki otroku omogoči, da lahko čim prej začne koristiti dodatno strokovno pomoč za odpravljanje svojih primanjkljajev. Vendar se zelo pogosto zgodi, da ni tako tudi zaradi premalo usposobljenega kadra in same komunikacije vzgojitelj – starši. Starši otrok s posebnimi potrebami večkrat zavračajo komunikacijo in se je izogibajo, ko jim vrtec želi sporočiti svoje videnje, zato se zgodi, da otroci niso obravnavani pravočasno in zelo težko nadomestijo zamujene ure pomoči. V teoretičnem delu magistrskega dela najprej razložimo pot od segregacije do inkluzije, nadaljujemo z usposabljanjem vzgojiteljev v rednih oddelkih vrtca. V nadaljevanju podajamo procese in načine komuniciranja ter prakso, ki se izvaja v vrtcih. Teoretični del zaokrožamo s predstavitvijo postopka pridobitve zapisnika in kasneje odločbe za otroka s posebnimi potrebami. V empiričnem delu naloge je podana analiza anket, ki smo jih pridobili od vzgojiteljic vrtcev iz Maribora in okolice. Podatke smo obdelali v SPSS-programu. V anketi nas je zanimalo mnenje vzgojiteljev, ali so dovolj usposobljeni za delo z otroki s posebnimi potrebami, kako za njihovo usposabljanje skrbi zavod ter kakšno komunikacijo imajo s starši otrok s posebnimi potrebami. Rezultati naše raziskave so pokazali, da večina zavodov podpira inkluzijo otrok s posebnimi potrebami v redne vrtce, prav tako se zavedajo usposobljenosti zaposlenih in jih dodatno izobražujejo. Vzgojiteljem delo z otroki s posebnimi potrebami predstavlja izziv, čeprav se včasih čutijo premalo usposobljeni za delo z njimi. Ugotavljajo pa, da se starši otrok s posebnimi potrebami še vedno ne zavedajo dovolj pomena sodelovanja in komunikacije z vzgojiteljem, a dobro sodelujejo, kadar gre za pridobivanje odločbe za otroka s posebnimi potrebami.
Ključne besede: inkluzija, otroci s posebnimi potrebami, komunikacija
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 554; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

7.
Regijsko oblikovanje skrbi za najmlajše otroke s posebnimi potrebami : magistrsko delo
Ksenija Šket, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo zajema področje vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami v predšolskem obdobju. Osredotočili smo se na temo o smiselnosti ustanovitve razvojnega oddelku vrtca v delu Savinjske regije. Na tem območju šestih krajevnih uradov, med katere spadajo Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje, ni razvojnega oddelka vrtca. Že leta se ta potreba močno kaže, a do realizacije ne pride. Tema je aktualna, saj je število otrok v rednih oddelkih vrtca v upadanju in se oddelki iz leta v leto zmanjšujejo, obenem pa je število otrok s posebnimi potrebami konstantno. V teoretičnem delu naloge smo definirali kadrovske ter materialne pogoje in preverili zakonsko podlago o tem, katere pogoje je potrebno izpolnjevati za odprtje razvojnega oddelka. Presodili smo situacijo, katere od teh pogojev že dosegamo. V empiričnem delu smo preverili število otrok s posebnimi potrebami na območju upravne enote Šmarje pri Jelšah, ki vrtec že obiskujejo, a bi v tem programu njihov celosten razvoj potekal še bolje. Na podlagi intervjujev smo podali odnos strokovnjakov, ki delajo z njimi, do razvojnega oddelka vrtca in odnos dotičnih staršev otrok s posebnimi potrebami ter njihovo pripravljenost do vključitve svojega otroka vanj. Ugotovili smo, da je odnos strokovnjakov zelo naklonjen ideji o odprtju razvojnega oddelka. Tudi starši imajo pozitivno stališče, a za vključitev je potrebna še večja bližina le tega.
Ključne besede: razvojni oddelek, otroci s posebnimi potrebami, Savinjska regija
Objavljeno v DKUM: 15.11.2021; Ogledov: 304; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

8.
Oblike dela z učenci z motnjami avtističnega sprektra pri pouku glasbene vzgoje
Maja Sakelšek, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je raziskati, kako posamezne glasbene dejavnosti vplivajo na razvoj posameznih veščin otrok z MAS. Izpostaviti smo želeli, da glasba pri otrocih s posebnimi potrebami, kamor uvrščamo tudi otroke z MAS, pomembno vpliva na govor, navezovanje stikov, čustva ter na krepitev samopodobe. V teoretičnem delu so opisane skupine otrok s posebnimi potrebami, motnje avtističnega spektra, ustanove za delo z otroki s posebnimi potrebami in metode dela z otroki z MAS. Zanimalo nas je, kakšno vlogo ima glasba pri delu z otroki z MAS. Empirični del pa zajema dvoletne evalvacije štirih učencev, kjer nas je zanimalo, kako so posamezne glasbene dejavnosti vplivale na razvoj posameznih veščin glede na njihovo motnjo. Z magistrskim delom želimo opozoriti na pomembno vlogo glasbe pri otrocih z MAS, tiste, ki se aktivno vključujejo v proces vzgoje in izobraževanja otrok z MAS, pa spodbuditi k aktivnemu ukvarjanju z glasbenimi dejavnostmi in vključevanju otrok z MAS v te dejavnosti.
Ključne besede: avtizem, glasba, glasbene dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 21.07.2021; Ogledov: 715; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

9.
Stališča in odnos učiteljev do otrok s čustveno-vedenjskimi motnjami
Tamara Čeh, 2021, magistrsko delo

Opis: Kljub medsebojnim razlikam in posebnostim, ki so značilne za nekatere učence, smo kot soljudje in kot pedagoški delavci dolžni tem učencem omogočiti enakopravno izobrazbo, možnosti za uspeh in po naši moči najboljšo podporo pri razvoju v duševno zdrave odrasle. V teoretičnem delu magistrske naloge so predstavljene čustveno-vedenjske motnje pri otrocih, indikacije in dejavniki, ključni za razvoj čustveno-vedenjskih motenj in pomen inkluzije ter vloga učitelja pri prepoznavanju motenj in pomoči otrokom z motnjami. V empiričnem delu smo raziskali, kakšna so stališča anketirancev v odnosu do otrok s čustveno-vedenjskimi motnjami. Ugotovili smo, da učitelji še vedno slabo sprejemajo otroka s čustveno vedenjskimi motnjami. Obravnavajo ga kot breme in sprejemanja ter pomoči temu otroku ne razumejo kot svoje dolžnosti. Prav tako smo ugotovili, da ni povezanosti med stališčem do otrok s čustveno-vedenjskimi motnjami in poučevanjem na razredni ali predmetni stopnji, trajanjem delovne dobe ali številom otrok s čustvenovedenjskimi motnjami, ki jih ti učitelji poučujejo. Menimo, da je pot do točke, ko bo vsaka šola vključujoča šola, še dolga, ampak vendarle nujno potrebna.
Ključne besede: moteče vedenje, učni uspeh, inkluzija, čustveno vedenjske motnje, otroci s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 21.07.2021; Ogledov: 864; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

10.
Delovna šola na Slovenskem med vojnama
Amadeja Štukl, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali gibanje za delovno šolo na slovenskem ozemlju med obema vojnama. Najprej smo predstavili splošno opredelitev gibanja za delovno šolo v 20. stoletju in opisali delovno šolo v Združenih državah Amerike ter primerjali tradicionalno učenje s progresivnim učenjem. Nadaljevali smo s splošno definicijo delovne šole in jo uvrstili v okvir reformske pedagogike, kjer smo primerjali njune skupne značilnosti. Podrobneje smo predstavili tuje predstavnike delovne šole, to so Georg Kerschensteiner, Otto Glöckel in Pavel Petrovič Blonski. Raziskovali smo odnos slovenskih učiteljskih društev do delovne šole in kako so le-te pripomogle k razvijanju gibanja za delovno šolo pri nas. Leto 1929 je prineslo spremembe v družbi in v šolstvu, nastala je Kraljevina Jugoslavija, na področju vzgoje in izobraževanja pa se je oblikoval nov šolski zakon, ki je prinesel obvezno osemletno šolanje. Najbolj značilni predstavniki gibanja za delovno šolo na Slovenskem so bili Matija Senkovič, Gustav Šilih, Franjo Žgeč in Anton Osterc. Pojavili so se tudi nasprotniki delovne šole, med katerimi je bil najbolj pomemben Karel Ozvald. Obravnavali smo tudi gibanje za delovno šolo na Hrvaškem.
Ključne besede: delovna šola, delovni pouk, reformska pedagogika, progresivna pedagogika, Matija Senkovič, Gustav Šilih, šolska reforma, šolski zakon
Objavljeno v DKUM: 31.05.2021; Ogledov: 669; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (782,91 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici