| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Smeri gibanja pojavnosti cerebralne paralize v odvisnosti od razvoja perinatalne medicine in intenzivnega zdravljenja novorojenčkov v Mariboru (1988-2003)
Polona Seme-Ciglenečki, Silva Burja, Dušanka Hajdinjak, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen: Raziskati smeri gibanja pojavnosti cerebralne paralize (CP) v Mariboru v populaciji otrok rojenih v obdobju 1988-2003 v povezavi s tehnološkim in farmakološkim razvojem perinatalne medicine in intenzivnega zdravljenja novorojenčkov. Metode: V populacijsko študijo smo zajeli 52.450 živorojenih (1988-2003) na Oddelku za perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor in 1. januarja 2006 še bivajočih na področju regije Maribor. Uporabili smo več virov informacij. Pregledali smo nevropediatrično in drugo specialistično zdravstveno dokumentacijo otrok obravnavanih v centrih za razvojno nevrologijo in habilitacijo otrok z motnjami v razvoju. Stopnjo pojavnosti CP smo analizirali v letnih kohortah z ozirom na porodno težo, gestacijsko starost, vrste CP in stopnjo prizadetosti in vse skupaj v povezavi z razvojem fetalne in neonatalne medicine. Rezultati: Izračunana srednja vrednost prevalence CP v raziskovani populacijski skupini je 3,7/1000 preživelih otrok, 2,7/1 000 v skupini nedonošenih in 1/1000 v skupini donošenih. Prevladujoča oblika CP je spastična diplegija. 44% otrok s CP iz raziskovane skupine (1998-2003) je bilo po sistemu razvrščanja glede na grobo motoriko (Gross Motor Function Classification System) uvrščenih v skupini I in II (najlažjo in blago obliko prizadetosti). Povečanje stopnje CP v letih 1999, 2000 in 2001 lahko pojasnimo z izjemnim povečanjem števila živorojenih z zelo nizko porodno težo v zadnjem petletnem obdobju, povezano z istočasno povečanim preživetjem nedonošenčkov gestacijske starosti 28-32 tednov. V zadnjih 10 letih se je v Mariboru stopnja umrljivosti novorojenčkov signifikantno zmanjšala od 6,6/1000 živorojenih v letu 1997 na 3,1/1000 v letu 2001 in na 1,8/1000 živorojenih v letu 2009. Zaključek: Razvojne spremembe na področju perinatalne in neonatalne medicine v Mariboru od leta 1994 naprej so vodile do očitnega znižanja zgodnje umrljivosti novorojenčkov, kar je zaradi povečane stopnje preživetja nedonošenih prehodno povečalo tudi stopnjo CP.
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 455; Prenosov: 24
URL Povezava na celotno besedilo

2.
Vpliv blage nedonošenosti na dolžino bivanja v bolnišnici po rojstvu
Mirjana Naveršnik, Silva Burja, Dušanka Hajdinjak, Alojz Tapajner, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: IZHODIŠČA. Pojavnost prezgodnjih porodov narašča. Večino prezgodaj rojenih otrok predstavljajo blago nedonošeni novorojenčki (gestacijska starost od 34 sup 0/7 (34 tednov in 0 dni) do 36 sup 6/7). Prisotna je potreba po testiranju hipoteze, da pogostejša obolevnost v tej skupini pomembno podaljšuje dolžino bivanja v porodnišnici. METODE. V retrospektivno raziskavo smo zajeli populacijo novorojenčkov, rojenih na Oddelku za perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor v letu 2008 z gestacijsko starostjo od 34 do 42 tednov. Podatke smo pridobili iz dveh podatkovnih baz, in sicer iz Perinatalnega informacijskega sistema Slovenije in Medicinskega informacijskega sistema Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Novorojenčke smo razdelili v skupino donošenih (n = 1.861) in skupino blago nedonošenih novorojenčkov (n = 100). Enota preučevanja je bila dolžina bivanja v bolnišnici po rojstvu. Preiskovali smo naslednje spremenljivke in njihov medsebojni vpliv na dolžino bivanja v bolnišnici: način poroda, dihalna stiska, obporodne okužbe, zlatenica in dehidracija. REZULTATI. Povprečna dolžina bivanja v bolnišnici je bila pri blago nedonošenih novorojenčkih 7,7 dni, pri donošenih pa 4,2 dni. Razlika je bila statistično značilna (p < 0,001). Statistično značilno pogostejši carski rez v skupini blago nedonošenih in značilno pogostejša pojavnost opazovanih spremenljivk (dihalna stiska, obporodne okužbe, zlatenica, dehidracija) in njihova obravnava so statistično pomembno podaljšali bivanje v bolnišnici. ZAKLJUČKI. Rezultati raziskave so potrdili hipotezo o statistično pomembno povečani obolevnosti v skupini blago nedonošenih novorojenčkov in pomembno povečani potrebi po obravnavi v enoti posebne nege ter podaljšanem bivanju v bolnišnici po rojstvu. Zato je potrebno trezno odločanje zlasti ob indukciji poroda ali elektivnem carskem rezu v zgodnejših terminih.
Ključne besede: nedonošenčki, nedonošenost, bolnišnično zdravljenje, hospitalizacija
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 533; Prenosov: 22
URL Povezava na celotno besedilo

3.
Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici