Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Pacient s shizofrenijo v socialnem okolju
Dušanka Bezjak, 2014, diplomsko delo

Opis: Shizofrenija je kronična pogosto progresivna bolezen možganov, verjetno ena najtežjih duševnih motenj. Pri ljudeh vzbuja nelagodje, tudi strah, z njo je povezanih veliko predsodkov. Največji predsodek je ta, da takšni pacienti v socialnem okolju ne morejo normalno funkcionirati. V diplomskem delu želimo predstaviti shizofrenijo, poznavanje shizofrenije v družbenem okolju, ter naravnanost okolja do teh pacientov. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in raziskovalnega dela. Metodologija: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 19 vprašanj, zaprtega in pol odprtega tipa. Raziskava je potekala med naključno izbranimi krajani Kidričevega, zajela je 1,5 % delež prebivalstva v Kidričevem. Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da velik delež anketirancev ve kaj je shizofrenija, vendar vedo manj o bolezni sami. Veliko ljudi je strah pacientov s shizofrenijo, menijo, da shizofrenija ni ozdravljiva, da se takšni pacienti ne morejo vključevati v socialno okolje, se redno zaposliti ali šolati. Sklep: Shizofrenija je danes ena izmed najhuje stigmatiziranih duševni bolezni na svetu. Bolezen se lahko v veliki meri obvladuje z zdravili ali se blaži njene simptome. Pomembno je, da se o shizofreniji temeljito poučijo vsi: pacienti, njihovi svojci, drugi, ki lahko pomembno prispevajo k zmanjšanju stigmatizacije bolezni in pacientov v družbi. K izobraževanju pa lahko v veliki meri prispevajo prav medicinske sestre.
Ključne besede: duševna motnja, shizofrenija, socialno okolje, stigmatizacija, medicinska sestra
Objavljeno: 18.07.2014; Ogledov: 1137; Prenosov: 162
Celotno besedilo (928,73 KB)

Poznavanje pravice do zdravstvenega pooblaščenca med pacienti
Dušanka Bezjak, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Pravica do zdravstvenega pooblaščenca pomeni, da pacient, ki je sposoben odločanja o sebi in je dopolnil 18 let, določi osebo, ki bo v času njegove nesposobnosti odločala o njegovi zdravstveni oskrbi in drugih pravicah iz ZPacP. Namen raziskave je opozoriti na pravico do zdravstvenega pooblaščenca. Raziskovalne metode: Izvedli smo kvantitativno raziskavo, vključenih je bilo 144 anketiranih. Anketiranje je potekalo po principu snežne kepe. Rezultati raziskave so bili obdelani s programom Microsoft Excel, hipoteze preverjene s statističnim paketom SPSS V24. Rezultati: Večina anketiranih pozna pravico do vnaprej izražene volje glede zdravstvenih storitev, vendar svoje volje še nikoli niso v naprej izrazili; več kot polovica jih ne pozna pravice do zdravstvenega pooblaščenca, kateri so zanjo že slišali, so zanjo izvedeli iz spleta, ter od zdravstvenega osebja; odstotek tistih, ki jih je zdravstveno osebje poučilo o tej pravici je majhen. Večina jih želi biti bolje seznanjena s to pravico; ne drži, da so višje izobraženi bolje seznanjeni s to pravico; večina anketiranih še ni bila v vlogi zdravstvenega pooblaščenca in ne poznajo nikogar drugega, ki bi že bil v tej vlogi. Diskusija in zaključek: Raziskava kaže na nizko poznavanje in koriščenje te pravice v praksi, na željo po dodatnem informiranju o pravici, in na slabo izvajanje promocije pravice v praksi. Naloga medicinskih sester je tudi promocija zdravja, tako je seznanjenost pacientov o tej pravici dolžnost medicinskih sester, ki bi jo morale izvajati dosledneje.
Ključne besede: Zakon o pacientovih pravicah, volja, upoštevanje, pooblastilo, pooblaščenec, seznanjenost, zdravstveno osebje
Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 378; Prenosov: 75
Celotno besedilo (1,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.

Na vrh