Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Uporaba živega apna za preprečitev pojava salmonele infantis v perutninskih hlevih : magistrsko delo
Dušan Herzog, 2022, magistrsko delo

Opis: Cilj raziskave je ugotoviti ali uporaba apna preprečuje pojav salmonele v hlevih za rejo piščancev. Raziskavo smo opravili na perutninskih farmah, kjer smo v enem hlevu (testni hlev) pobelili tla in stene z apneno brozgo in na koncu celoten hlev zameglili z razkužilom Fumagri HA; drugi hlev (kontrolni hlev) pa smo pripravili po navodilih iz priročnika za rejo brojlerjev. Kontrolna vzorčenja smo opravljali po odstranjevanju gnoja, po pranju hleva, po razkuževanju + beljenju, po plinjenju, ter na 0. dan, 7. dan, 14. dan, 21. dan, 28. dan in 35. dan reje. Vzorce so analizirali v laboratoriju NVI po metodi ISO 6579-1:2017. V raziskavi smo opravili 3 ponovitve v istih hlevih. Pojavnost pozitivnih vzorcev smo analizirali s statističnim paketom SPSS 28.1 z uporabo 2 testa. Ugotovili smo, da v fazi razkuževanja ni statistično značilnih (P ≥ 0,05) razlik, v fazi razkuževanje + beljenje smo ugotovili statistično značilno (P ≤ 0,05) razliko med testnim in kontrolnim hlevom, kjer nismo zaznali pojav salmonele. V proizvodni fazi se statistično značilna (P ≤ 0,05) razlika pojavi med hlevoma v 14. dnevu reje, kjer je v testnem hlevu manjša pojavnost salmonele. Pri vzorcih odvzetih s tal in sten ni statistično značilnih (P ≥ 0,05) razlik med hlevoma, saj v fazi razkuževanje + beljenje, plinjenje in 0. dan nismo zaznali pojav salmonele v testnem hlevu. V 35. dnevu reje se pojavi statistično značilna (P ≤ 0,05) razlika med hlevoma, kjer v testnem hlevu nismo zaznali pojava salmonele. Rezultati analiz vzorcev iz krmilnikov, napajalnikov, loput so pokazali, da v fazi razkuževanja ni statistično značilnih (P ≥ 0,05) razlik, saj v fazi razkuževanje + beljenje ni bilo pojava salmonele v testnem hlevu. V proizvodni fazi pa se hleva statistično značilno (P ≤ 0,05) razlikujeta v 14. in 21. dnevu reje, kjer smo zaznali več pozitivnih vzorcev na salmonelo v kontrolnem hlevu.
Ključne besede: Salmonela, apno, brojlerji, reja, vzorčenje
Objavljeno v DKUM: 10.10.2022; Ogledov: 535; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,58 MB)

Izbira nastilja in pojav dermatitisa pri piščancih brojlerjih v pogojih bts reje
Dušan Herzog, 2019, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali si piščanci znajo izbrati bolj primeren nastilj in kako posamezen nastilj vpliva na pojavnost nožnega dermatitisa v posameznem obdobju leta. V raziskavo smo vključili tri vrste nastilja: hoblovino (H), peletirano slamo (PS) in rezano slamo (RS). Živali so bile razporejene v 6 skupin, posamezno skupino smo opazovali dnevno 42 dni, povprečno število živali v je bilo 11800. Piščanci so bili prosto naseljeni po celotnem hlevu, ki je bil razdeljen na tri dele. Vsak del je imel drug nastilj, med posameznimi deli pa ni bilo pregrad. Ko je bil hlev izpraznjen in pripravljen za novo rejo, smo na vsaki tretjini zamenjali nastilj. Na vsakem nastilju smo namestili 6 opazovalnih mest, velikosti 1 m2. Ugotovili smo, da v doseženi masi na izbranem nastilju ni statistično značilnih (P > 0,05) razlik ob kontrolnih tehtanjih, tudi med rejami nismo ugotovili statistično značilnih (P > 0,05) razlik v doseženi masi živali. Pri izbiri nastilja smo ugotovili, da se hoblovina in peletirana slama statistično značilno (P ≤ 0,05) razlikujeta od rezane slame, saj je bilo na rezani slami statistično manj piščancev. Med rejami v posameznem tednu pa smo ugotovili statistično značilno (P > 0,05) razliko. Na hoblovini in peletirani slami smo ugotovili manj poškodb nožnih blazinic kot na rezani slami. Ugotovili smo tudi, da je bilo največ poškodb nog v zimskem obdobju. Odsotnost poškodb je bila največja na hoblovini in peletirani slami.
Ključne besede: brojlerski piščanci, nastilj, rastnost, dermatitis, izbira nastilja, dobrobit živali
Objavljeno v DKUM: 26.06.2019; Ogledov: 1623; Prenosov: 165
Celotno besedilo (1,85 MB)

Iskanje izvedeno v 0.01 sek.

Na vrh