| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
GOSPODARJENJE Z DUŠIKOM S PREZIMNIMA DOSEVKOMA INKARNATKO (Trifolium incarnatum L.) IN MNOGOCVETNO LJULJKO (Lolium multiflorum Lam.) V KOLOBARJU S KORUZO (Zea mays L.) V PRIMERU SUŠE
Dušan Geršak, 2012, diplomsko delo

Opis: Od avgusta 2009 do aprila 2010 smo na območju KPD Rogoza (64° 29` 44`` s.g.š. in 15° 40` 19`` v.g.d.) izvedli poljski mikroposkus, kjer smo ugotavljali vpliv prezimnih dosevkov na pridelek, količino mineralnega dušika v tleh, akumulacijo dušika v pridelku (nadzemni del) koruze, poleg tega smo ugotavljali tudi količino navideznega ostanka dušika v tleh po spravilu koruze. Poskus je bil zasnovan po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah. Pridelek v poskus vključenih prezimnih dosevkov (mnogocvetna ljuljka (Lolium multiflorum), inkarnatka (Trifolium incarnatum), inkarnatka 2 (po kateri je bila koruza gnojena s polovičnim odmerkom dušika, 60 kg ha-1) in kontrolo (brez prezimnega dosevka)) smo pred setvijo koruze v celoti zaorali. Analiza dobljenih rezultatov raziskave je pokazala, da se je mnogocvetna ljuljka bolje izkazala pri črpanju mineralnega dušika iz tal kakor inkarnatka, vendar je inkarnatka akumulirala signifikantno več dušika. V primerjavi s kontrolo mnogocvetna ljuljka in inkarnatka nista vplivali na pridelek zrnja koruze. Pri mnogocvetni ljuljki je zaznan manjši negativen vpliv na pridelek sušine in akumulacijo dušika v koruzi. Prezimni dosevki so signifikantno vplivali na navidezni ostanek dušika v tleh. Največ ga je ostalo pod obravnavanjem z inkarnatko, najmanj pa pod kontrolo.
Ključne besede: prezimni dosevki, koruza, pridelek, mineralni dušik, navidezni ostanek dušika v tleh
Objavljeno: 22.10.2012; Ogledov: 1241; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (731,03 KB)

2.
3.
OCENA INVESTICIJE V GRADNJO HLEVA ZA GOVEJE PITANCE
Dušan Geršak, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Cilj magistrskega dela je oceniti investicijo v hlev za goveje pitance na obravnavani kmetiji, za kar so bile uporabljene dinamične metode ocene investicije: ocena neto sedanje vrednosti, interne stopnje donosa in indeksa donosa ter dva statična parametra: donosnost investicije ter doba vračanja. Cilj raziskave je bil tudi proučiti potek projekta z metodo kritične poti. Vsi parametri ocene investicije so bili ocenjeni na podlagi izračunov v programskem okolju Microsoft Excel 2010. Na podlagi ocene investicije ocenjujemo, da je investicija smiselna in se bo povrnila v 15 letih ob ažurnih pogojih v primeru reje lisaste pasme ter pasme šarole, če pri slednji obrestna mera ne bo presegala 10 %. Z naraščanjem cen se eksponentno povečuje letni denarni tok, posledično pa se znižuje doba povratka ter vpliv pasme, saj se investicija ob odkupni ceni pitancev 3,70 € kg-1 povrne že v šestih letih ne glede na pasmo pitancev. V primeru padca odkupnih cen za mlado pitano govedo na 3,00 € se investicija ne bo povrnila ne glede na pasmo, saj je neto sedanja vrednost ob najboljših pogojih negativna (NSV = -20.721,00 €), ki je še posebej nizka v primeru reje pasme šarole. Z metodo kritične poti smo ocenili trajanja izvedbe projekta, posamezne aktivnosti ter najzgodnejši in najpoznejši rok le teh. Ocenjena kritična pot obravnavanega projekta je 155 dni.
Ključne besede: goveji pitanci, hlev, investicija, Cost-Benefit analiza, metoda kritične poti
Objavljeno: 24.06.2016; Ogledov: 1345; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici