| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zdravstvene težave patronažnih medicinskih sester, povezane z (ne)uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov
Nina Vanček, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Patronažne medicinske sestre sodijo v skupino zdravstvenih delavcev, ki jih pogosteje prizadenejo kostno-mišična obolenja. Svoje delo najpogosteje opravljajo v prisiljeni drži, kar predstavlja večjo obremenitev hrbtenice. Njihovo delovno okolje jim večkrat ne omogoča upoštevanja ergonomskih načel, zato so pri oskrbi pacienta v domačem okolju potrebne prilagoditve. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Empirični del je temeljil na kvantitativni metodologiji raziskovanja. V ta namen smo uporabili validiran anketni vprašalnik, povzet po doktorski disertaciji Oblikovanje standardov v zdravstveni negi z upoštevanjem načel za zmanjševanje biomehaničnih obremenitev hrbtenice. Anketirali smo 50 patronažnih medicinskih sester iz petih zdravstvenih zavodov severovzhodne Slovenije. Dobljene podatke smo statistično obdelali s programom SPSS Statisics in jih predstavili v tabelah s frekvencami in odstotki. Hipotezi smo preverili z binomskim testom in Spearmanovim koeficientom korelacije. Rezultati: Večina žensk, ki so zaposlene v patronažni službi, je zadovoljnih s svojim delom. Včasih občutijo izčrpanost, vzrok za to pa pripisujejo povečanemu številu obravnavanih pacientov. Ob tem velikokrat občutijo bolečine v hrbtenici, a se jih večina bolniškega staleža ali medikamentozne terapije ne poslužuje. Preventivne vaje za hrbtenico le redko izvajajo. V večini poznajo ergonomsko tehnične pripomočke (ETP) in jih uporabljajo, kadar so le-ti na voljo. Razprava in sklep: Težave s hrbtenico so velik zdravstveni problem pri medicinskih sestrah. Z uporabo ETP, rednim gibanjem in izogibanjem stresu lahko pripomoremo k zmanjšanju teh težav. To posledično privede do kakovostnejšega življenja, večjega zadovoljstva na delovnem mestu ter boljših medsebojnih odnosov.
Ključne besede: ergonomsko tehnični pripomočki, patronažna služba, kostno-mišična obolenja
Objavljeno: 10.02.2021; Ogledov: 153; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

2.
Uporaba ergonomsko-tehničnih pripomočkov v obravnavi pacientov na kliniki za kirurgijo
Nemanja Spasovski, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Ergonomija kot veda se ukvarja z oblikovanjem delovnega mesta in preventivnega varovanja zdravja delavcev. Uporaba ergonomsko–tehničnih pripomočkov pri izvajanju negovalnih intervencij je izjemnega pomena pri zaposlenih v zdravstveni negi, saj varuje njihovo zdravje pred različnimi obremenitvami, ki lahko posledično škodujejo različnim delom telesa, kot so hrbtenica, spodnje in zgornje okončine, glava itd. Raziskovalne metode: Diplomsko nalogo smo razdelili na dva dela: teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo opredelili pojem ergonomija, analizirali razne ergonomsko-tehnične pripomočke in ali ter kako le-ti razbremenjujejo delo zaposlenih v zdravstveni negi. V empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Nadgradili smo ga z raziskavo, katere inštrument raziskovanja je bil anketni vprašalnik v pisni obliki, ki je vseboval 9 vprašanj odprtega tipa in 12 vprašanj zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 60 anketirancev, od tega 11 moških in 49 žensk. Med anketiranci je bilo 37 oseb s srednjo izobrazbo, 23 oseb pa je imelo višjo ali visoko izobrazbo. Raziskavo smo izvedli v začetku aprila 2019. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da zaposleni v zdravstveni negi v kar velikem števil uporabljajo ergonomsko-tehnične pripomočke. Kar 100 % anketirancev se je strinjalo, da jim ravno ti lajšajo obremenjujoče aktivnosti, ki jih izvajajo pri zahtevnejših pacientih. Diskusija in zaključek: Zaposleni v zdravstveni negi so izpostavljeni različnim obremenitvam pri izvajanju negovalnih intervencij. Uporaba ergonomsko-tehničnih pripomočkov pri delu s pacienti predstavlja preventivni način za ohranjevanja zdravja zaposlenih v zdravstveni negi ter za same paciente.
Ključne besede: ergonomija, obremenitve, zaposleni v zdravstveni negi, razbremenitev dela, delovno okolje
Objavljeno: 16.09.2019; Ogledov: 470; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

3.
Tveganje za nastanek kostno mišičnih obolenj pri delu v negovalnem timu
Katja Mohorič, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišče: V magistrskem delu smo dali poudarek na tveganja za nastanek kostno mišičnih obolenj in njihovi oceni oz. možnosti ocene v negovalnem timu. Namen magistrskega dela je ugotoviti, če so v negovalnem timu ogroženi za nastanek kostno mišičnih obolenj in ali se tega dovolj zavedajo. Zanimalo nas je ali so smiselne obstoječe lestvice za izračun tveganja. Metode: Empirični del naloge zajema anonimni vprašalnik, ki smo ga obdelali po kvantitativni metodi dela. Do rezultatov smo prišli s pomočjo vprašalnika, ki je sestavljen iz dveh delov in zajema splošna vprašanja in vprašanja po lestvici MAC. Podatke analizirali s statističnim programom Spss in Excel. Odgovarjalo je 27 medicinskih sester oddelku za intenzivno terapijo, nego, anesteziologijo in terapijo bolečine na Ptuju. Raziskava se je izvajala Aprila 2017. Rezultati: Analiza podatkov je pokazala, da so medicinke sestre so srednje tvegana skupina za nastanek KMO po lestvici MAC, to pomeni da situacija ni alarmantna, a potrebna obravnave. Najbolj so ogrožene pri pogostosti dvigovanja težki bremen. Tudi vprašalnik ki je sledil je uvrstil medicinske sestre v delno ogrožene za nastanek KMO. Medicinske sestre se zavedajo tveganja kateremu so izpostavljene, a temu posvečajo premalo pozornosti. Sklep: Medicinske sestre se vsakodnevno dvigujejo težka bremena, zato bi bilo nujno potrebno ocenjevati tveganja za nastanek kostno mišičnih obolenj povezanih z delom z težkimi bremeni. Posledično bi se medicinske sestre izobraževale in izvajale ukrepe s katerimi bi preprečile KMO. Vzpodbujat medicinske sestre, da se same trudijo pri preprečujejo KMO.
Ključne besede: rokovanje z bremeni, lestvice za ocenjevanje tveganja, MAC, medicinska sestra, preprečevanje kostno mišičnih obolenj.
Objavljeno: 06.06.2018; Ogledov: 588; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

4.
Preprečevanje poškodb hrbtenice z upoštevanjem standarda ergonomije: ISO 11228 in EN 1005
Zinajda Sadiković, 2017, magistrsko delo

Opis: Dviganje bremen je eden od najpogostejših vzrokov za nastanek poškodb hrbtenice med negovalnim osebjem. Namen raziskave je preučiti znanje študentov zdravstvene nege o ISO 11228 in EN 1005 ter pogostost in vzroke za nastanek poškodb hrbtenice. V teoretičnem delu smo uporabljali deskriptivno metodo, v empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo, kjer smo kot raziskovalni inštrument uporabili anketni vprašalnik, sestavljen iz 21 vprašanj, ki je bil študentom elektronsko poslan. V raziskavi je sodelovalo 37 študentov prvega in drugega letnika podiplomskega študijskega programa Zdravstvena nega, Fakultete za zdravstvene vede, Univerze v Mariboru. Ugotovili smo, da so študenti zdravstvene nege seznanjeni s standardoma ISO 11228 in EN 1005 (p=0,018). Ugotovili smo tudi, da večina študentov višjega letnika meni, da bi se z upoštevanjem omenjenih standardov zmanjšal nastanek mišično-skeletnih poškodb pri negovalnem osebju (p=0,001). Kot najpogostejši vzrok za nastanek poškodb hrbtenice pri negovalnem osebju so študenti navedli dvigovanje in prenašanje bremen, potem velikost in maso bremen oz. pacienta… Študenti so mnenja, da če bi se upoštevali omenjeni standardi, bi to v veliki meri zmanjšalo nastanek mišično-skeletnih poškodb pri negovalnem osebju v bolnišničnem okolju. Sklepamo lahko, da imajo študenti dovolj znanja o standardih ročnega premeščanja bremen, saj smo z raziskavo ugotovili, da večina pozna standarde ročnega premeščanja, ugotovili smo, da bi tudi hoteli izvedeti več o tehnikah pravilnega dvigovanja, ker so mnenja, da bi z upoštevanjem standarda lahko zmanjšali poškodbe hrbtenice. Znanje, ki ga imajo, je treba tudi praktično uporabljati in za to je potrebno še veliko izobraževanj, časa in predvsem dovolj ergonomsko-tehničnih pripomočkov na razpolago na vseh oddelkih v bolnišničnem okolju.
Ključne besede: ročno upravljanje, mednarodni standard, ISO 11228, EN 1005, dviganje, prenašanje, potiskanje, vlečenje, mišično-kostne bolezni.
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 988; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (356,14 KB)

5.
Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici