| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 108
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
91.
The impact of regulation 561/2006 on fleet management viewed through efficient use of drivers' working time
Robert Muha, Drago Sever, 2009, pregledni znanstveni članek

Opis: The introduction of contemporary procedures to fleet management processes has recently changed the work planning and supervision of driver's work activities. Tendencies to control the implementation of driver's work have been present in modem professional practice for quite a long time; however, the equipment available on the market limited its implementation. The intensified development of digital tachographs has, in technical terms, ensured such equipment considerably before the legislative groundwork was prepared for its practical implementation. The Commission Regulation (EC) No. 561/2006 (implementation of Social legislation relating to Road Transport) does not bring any essential novelties in terms of permitted workload. Consistent monitoring of drivers activities, made possible by digital tachographs, will have impact on the existing working methods. The topic of the present paper is in deep analysis of the impact of the mentioned regulation with special emphasis on the conditions for the regulation of the current stage of drivers work and on the expected consequences. The essential importance lies on the expected change in the mentality and approach to planning the driver's activities in the transport process on the part of the carrier: the outcome will eventually result in the efficiency of each individual carrier.
Ključne besede: fleet management, driver's work planning, digital tachographs
Objavljeno: 06.06.2017; Ogledov: 247; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

92.
93.
Tehnično tehnološki parametri racionalizacije upravljanja železniških tras
Miran Pirnar, 2009, magistrsko delo

Opis: Skupni evropski proces liberalizacije trga prometnih storitev in zagotavljanje prostega pristopa do železniške infrastrukture sta v železniškem sektorju povzročila izjemno velike spremembe. Iz nekdanjih monopolnih državnih železnic so nastali nacionalnih upravljavci železniške infrastrukture in ločena železniška prometna podjetja s svojimi novimi tržno naravnanimi cilji, ki zahtevajo bistveno drugačne procese prometnega planiranja in upravljanja z železniško infrastrukturo. Evropska unija že od svojega nastanka dalje podpira in pospešuje učinkovitost in konkurenčnost skupnega evropskega trga, kar poskuša doseči s popolnim odprtjem nacionalnih mej, sprejetimi administrativnimi ukrepi in popolno ekonomsko integracijo vseh svojih članic. Izjemno pomembno vlogo v tem procesu pa imajo transportni sistemi, ki morajo poleg svoje zanesljivosti in učinkovitosti biti tudi socialno in okoljsko naravnani. V tako postavljenih izhodiščih organizacije transportne dejavnosti pa pridejo prednosti železnice do polnega izraza, kar je prepoznala tudi EU. Za uresničitev in izpolnitev navedenih aktivnosti je komisija EU postopno sprejemala ustrezne pravne akte (t.i. železniške pakete v obliki direktiv, ki so prevoznikom zagotovile transparentno in nediskriminatorno obravnavo ter omogočile prosti pristop do železniške infrastrukture), določila ustrezne regulatorne organe (za zagotavljanje nadzora s pravico odločanja v sporu) ter uzakonila zavezo njihove obvezne implementacije v nacionalno zakonodajo (določila direktiv je treba uvesti v nacionalne zakone in podzakonske akte). S tem je določen pravni okvir za izpeljavo reforme železniškega sektorja na nacionalnem nivoju. Sprejem teh določil pa je pri članicah EU zahteval reformo integriranih nacionalnih železniških podjetij, ki morajo poslovati po načelih konkurenčnosti in kapitala ter svojo organizacijo prilagoditi mednarodnemu poslovanju. Vsem tem novim usmeritvam pa morajo slediti tudi upravljavci železniške infrastrukture, njihova glavna naloga pa je učinkovito upravljanje in trženje železniške infrastrukture. V samem procesu načrtovanja in izvajanja storitev pa je treba poleg upravljavcev železniške infrastrukture in prevoznikov upoštevati tudi potrebe ostalih podjetij, ki so udeležena v železniškem prometnem procesu, kot npr. privatni operaterji, špediterji, luke, industrija ter izvajalci vzdrževanja železniške infrastrukture. Te aktivnosti se izvajajo tudi v Sloveniji, vendar se kljub članstvu v EU srečujemo še z dodatnimi problemi. Poleg zelo slabega stanja železniške infrastrukture smo edini v tem delu Evrope, ki imamo še integrirano organizacijo železniškega podjetja. V teh pogojih pa je vodenje podjetja po načelih konkurenčnosti in kapitala izjemno oteženo, saj še vedno prevladujejo politični parcialni interesi, na sprejem poslovnih odločitev pa ima velik vpliv tudi večje število reprezentativnih železniških sindikatov. Dejstvo je, da je železniška infrastruktura v državah EU pretežno v državni lasti, ta pa z njo slabo gospodari. Če želi železnica konkurirati ostalim prometnim nosilcem, morajo tako upravljavci železniške infrastrukture kot prevozniki uvesti tržno podjetniško miselnost in izboljšati kvaliteto svojih storitev. Osnovni tržni produkt železniške infrastrukture je njena vlakovna pot oz. trasa. Za zagotovitev učinkovitega in konkurenčnega mednarodnega železniškega prometa pa morajo upravljavci železniške infrastrukture vzpostaviti nove procese upravljanja infrastrukturnih kapacitet in izvajanja železniškega prometa, ki temeljijo na nediskriminatornih, standardiziranih in harmoniziranih rešitvah. V magistrskem delu so raziskani in analizirani najpomembnejši tehnično tehnološki dejavniki upravljanja tras, kjer prevladuje zagotavljanje in načrtovanje tras, priprava voznega reda, trženje in prodaja tras, sodobna orodja IT ter ekonomski instrument uporabnina.
Ključne besede: Mednarodni železniški promet, pomembni tehnično tehnološki dejavniki upravljanja železniških tras, upravljanje in vodenje železniškega prometa, upravljavec infrastrukture, liberalizacija trga transportnih storitev v EU, intreroperabilnost, naročanje in dodeljevanje tras, inovativne rešitve, zaračunavanje uporabnine, nacionalni OneStopShop, definiranje in ocenitev tržno operativnih aktivnosti in postopkov upravljanja tras pri izbranih upravljavcih infrastrukture
Objavljeno: 06.08.2010; Ogledov: 3100; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (3,83 MB)

94.
95.
96.
Vzdrževanje in varstvo cest : diplomsko delo visokošolskega študija
Franc Matjašec, 1998, diplomsko delo

Ključne besede: ceste, javne ceste, vzdrževanje cest, vzdrževalna dela
Objavljeno: 26.07.2007; Ogledov: 1826; Prenosov: 0

97.
UPORABNOST METOD ZA DIMENZIONIRANJE NESEMAFORIZIRANIH KRIŽIŠČ V REALNEM OKOLJU
Anja Cigala, 2015, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je seznanitev z različnimi metodami dimenzioniranja nesemaforiziranih križišč, preučevanje vplivnih dejavnikov pri posameznih metodah in ugotavljanje primernosti uporabe teh metod v realnem okolju. Seznanili smo se z dimenzioniranjem križišča s prednostno cesto po dveh metodah, in sicer po metodi HCM 2010 in metodi HBS 2001. Uporabili smo ju na konkretnem primeru križišča v Dravogradu. Izdelali smo navodila za uporabnost metod dimenzioniranja križišča s prednostno cesto in s pomočjo le-teh izdelali predlog najustreznejše rešitve oblike konkretnega križišča v Dravogradu, ki je lahko primer dobre rešitve križišča z omejeno lokacijo tudi v slovenskem prometnem okolju. Metodi HCM 2010 in HBS 2001 sta podrobno predstavljeni v ustrezni znanstveni literaturi. Na osnovi ugotovitev analize smo izdelali smernice za uporabnost teh metod v slovenskem prometnem okolju. Metodi dimenzioniranja sta preizkušeni na osnovi dejanskih cestnih in prometnih podatkov, ki smo jih pridobili iz javnih podatkovnih baz in na osnovi lastnih meritev (štetje prometa). Za analize smo uporabili ustrezna programska orodja, ki takšne analize omogočajo (SIDRA INTERSECTION). Z magistrsko nalogo se je ugotovilo, da je najprimernejša rešitev ureditve križišča v Dravogradu krožno križišče z dodanim pasom, vendar zaradi omejenega prostora priporočamo krožno križišče brez dodanega pasu, ki je tudi primerna rešitev.
Ključne besede: gradbeništvo, dimenzioniranje prometnic, metode za dimenzioniranje prometnic
Objavljeno: 23.06.2015; Ogledov: 712; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (4,35 MB)

98.
HITRO ODZIVNI SISTEM VODENJA PROMETA V URBANIH OKOLJIH
Robert Lutar, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so s pomočjo dinamičnega prometnega modela analizirane zamude, kapacitete, hitrosti in ostali indikatorji, ki pomembno vplivajo na cestnoprometne lastnosti in kakovost življenja v urbanih okoljih. Naloga obravnava prometni model srednje velikosti, ki vključuje geometrijske elemente prometnic obravnavanega omrežja (vrsta, kategorija, dolžina, širina, naklon), centroide in njihovo navezavo na omrežje, števne podatke za merodajno popoldansko prometnokonično obdobje (OD-matrika, struktura in nihanje prometnega toka znotraj koničnega obdobja) in križišča (nesemaforizirana, krožna, semaforizirana – krmiljenje) s predpostavko, da se je na tem urbanem cestnem omrežju pripetil nenapovedan izredni dogodek (delo na cesti ali prometna nesreča). V nalogi bodo predstavljene prednosti hitro odzivnega sistema vodenja prometa v urbanih okoljih v primerjavi z neodzivnim, ki predstavlja večino sistemov v slovenskih mestih. Prometni model hitro odzivnega sistema vodenja in upravljanja s prometom v mestih bo vzpostavljen na podlagi več različnih detektorjev, ki bodo zaznavali vrsto prometnega sredstva, hitrost, gostoto, pretočnost prometnega toka in zajemali video, ter spremenljivih prometnih znakih. Izvedeni bosta dve skoraj identični dinamični mikrosimulaciji in primerjani na osnovi različnih karakteristik v vodenju prometa. Iz te primerjave sledijo zaključki glede možnosti uporabe takega sistema vodenja prometa v slovenskem urbanem okolju.
Ključne besede: planiranje prometa, modeliranje prometa, inteligentni transportni sistemi
Objavljeno: 11.12.2015; Ogledov: 770; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (9,32 MB)

99.
VZPOSTAVITEV METODOLOGIJE REŽIMA UČINKOVITOSTI ZA KAKOVOSTNO RABO JAVNE ŽELEZNIŠKE INFRASTRUKTURE REPUBLIKE SLOVENIJE
Uroš Pepevnik, 2014, magistrsko delo

Opis: Namen režima učinkovitosti je spodbujanje prevoznikov v železniškem prometu in upravljavca javne železniške infrastrukture k zmanjševanju motenj na železniškem omrežju in izboljšanju kakovosti izvedbe prevozne storitve. Je sistem kvalitetnega nadziranja točnosti vožnje vlakov in vzrokov zamud, ki omogoča izboljšanje kakovosti železniških storitev s predvidenimi finančnimi kaznimi za dejanja, ki motijo delovanje omrežja. Določbe režima učinkovitosti je potrebno enakopravno in nediskriminatorno uporabljati za vse prevoznike in upravljavca infrastrukture. Splošne značilnosti režima učinkovitosti so preprostost, preglednost, odgovornost in cenovna učinkovitost. V magistrski nalogi se bodo preučili predlog modela evropskega režima učinkovitosti in režim učinkovitosti v nekaterih državah EU. Na podlagi ugotovljenega se bodo opredelili skupni elementi kot so točnost vlaka, podatki, ki se zajemajo pri izračunavanju točnosti vlaka, toleriranje zamud, identiteto zamud, validacijo zamud in nastali stroški zaradi zamud. Na podlagi omenjenega je cilj magistrske naloge podati predlog metodologije za vzpostavitev režima učinkovitosti za kakovostno rabo javne železniške infrastrukture Republike Slovenije.
Ključne besede: železniški promet, režim učinkovitosti, točnost
Objavljeno: 01.12.2014; Ogledov: 945; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

100.
IDENTIFIKACIJA MERODAJNIH TEHNIČNO TEHNOLOŠKIH PARAMETROV ZA NADGRADNJO MODELA ZARAČUNAVANJA UPORABNINE NA ŽELEZNIŠKI INFRASTRUKTURI
Kristijan Novak, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava področje organiziranja železniškega prometnega sistema, ki na podoben način še ni bilo raziskano in zajema določitev tistih merodajnih tehnično–tehnoloških kriterijev za zaračunavanje uporabnine za uporabo javne železniške infrastrukture, ki najbolj vplivajo na učinkovitost in ekonomsko vzdržnost posameznega modela zaračunavanja uporabnine. Sistem zaračunavanja uporabnine za uporabo javne železniške infrastrukture je na dolgi rok lahko ekonomsko vzdržen, če se z uporabnino pokriva želen odstotek sredstev za vzdrževanje in razvoj javne železniške infrastrukture. Sama uporabnina pa ne sme biti previsoka, da ne odvrne prevoznikov od opravljanja železniških prevozov. Vprašljivost vzdržnosti posameznih modelov za zaračunavanje uporabnine je posledica pomanjkanja ustreznega strokovnega znanja in neustrezne povezanosti med stanjem javne železniške infrastrukture in tehnično–tehnološkimi parametri za določitev uporabnine. Skozi magistrsko delo je zato s pomočjo merodajnih tehnično–tehnoloških parametrov izvedena primerjava obstoječih modelov uporabnine in ugotovljene njihove značilnosti, prednosti in pomanjkljivosti. Prav tako je izvedena tudi primerjava posameznih obstoječih modelov uporabnine z vidika ekonomske trajnosti oz. vzdržnosti, saj se ciljni odstotek pokrivanja med posameznimi državami zelo razlikuje. Ugotovitve kažejo, da ravno želena stopnja pokritja stroškov javne železniške infrastrukture posameznih držav najbolj vpliva na določanje parametrov za zaračunavanje uporabnine, sami modeli za zaračunavanje uporabnine pa so si v svoji osnovi dokaj podobni. Slovenija si je zadala cilj, da bi od izhodiščnega leta 2008, ko je bila stopnja pokritja stroškov infrastrukture 8,95%, do ciljnega leta 2020 dosegla 30% stopnjo pokritosti. Izračuni pa kažejo, da je bil delež pokritja v letu 2014 le še 5,96% (na Hrvaškem 11,91% in v Avstriji 19,60%), kar kaže na bistveno odstopanje od primerjanih držav in sledenja zadanemu cilju. Zato se poraja sklep, da slovenski model zaračunavanja uporabnine ne zagotavlja ustreznega deleža oz. odstotka pokritja stroškov javne železniške infrastrukture z zaračunano uporabnino in dolgoročno (trajnostno) ne sledi ciljem vzpostavljene in sprejete prometne politike. Za potrditev le-tega je bila zato na določenem progovnem odseku izbrane tipične proge mešanega prometa, državna meja – Rogatec – Stranje – Grobelno, izvedena podrobna analiza stanja javne železniške infrastrukture, prepustnosti proge, stroškov in prihodkov proge, izračunana dejanska izkoriščenost tega odseka ter izračunan delež pokritja stroškov javne železniške infrastrukture z zaračunano uporabnino. Ugotovitve na omenjenem raziskanem primeru kažejo, da za doseganje želenega deleža oz. odstotka pokritja ni dovolj le v celoti izkoristiti razpoložljivih prostih progovnih kapacitet, ampak je potrebno tudi znižati stroške javne železniške infrastrukture (proge) in/ali zvišati ceno vlakovnega kilometra in/ali modificirati model zaračunavanja uporabnine. To pa potrjuje tezo, da med stanjem javne železniške infrastrukture in stroški, povezanimi z njo, ter modelom za zaračunavanje uporabnine, kot posledico želenega ciljnega odstotka pokrivanja stroškov javne železniške infrastrukture, ni prave korelacije, saj želenega deleža pokritja stroškov ni možno doseči brez drastičnih posegov v stroškovni in prihodkovni del javne železniške infrastrukture. Zato je v nalogi podan predlog modificiranega in nadgrajenega modela zaračunavanja uporabnine, ki vključuje dva dodatna merodajna tehnično-tehnološka parametra: izhodiščno stanje infrastrukture in obremenjenost infrastrukture zaradi izkoriščenosti progovnih kapacitet. Z modificiranim in nadgrajenim modelom in izračuni je prikazano, da se je možno preko sistema odbitkov in dodatkov v obliki novih parametrov v modelu uporabnine približati želenim ciljem zaračunavanja uporabnine in le-to oblikovati stimulativno in bolj učinkovito.
Ključne besede: Železniška infrastruktura, uporabnina, tehnologija železniškega prometa, tehnično-tehnološki parametri uporabnine, organiziranje železniškega prometa
Objavljeno: 01.07.2016; Ogledov: 474; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici