| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 139
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
PLESNO USTVARJANJE NA PODLAGI LITERARNEGA BESEDILA
Jožica Krajnc, Mojca Zaponšek, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Plesno ustvarjanje na podlagi literarnega besedila je zapisano v okviru plesnega ustvarjanja otrok ob slikanici Bravo, putka!. V teoretičnem delu je obravnavan ples v povezavi z njegovim izražanjem in vzgojo. Ob tem je posebej izpostavljena estetika v plesu, sodobni ples ter balet. Poudarek je tudi na improviziranju in oblikovanju ter na dihanju in ritmu. Ob tem sta izpostavljena glasba in književnost kot pomembna motivacijska dejavnika. Teoretični del je nadgrajen s praktičnim delom, v slednjem je predstavljena slikanica z naslovom Bravo, putka! in izvedena plesna dramatizacija širši javnosti. Predstavljene so plesne priprave posameznih prizorov, priprava celotnega projekta vključno z vsemi zastavljenimi cilji in dnevne analize vseh dejavnosti s slikami. V prilogi je priložen primer vabila, gledališkega lista in vstopnice. Projekt je potekal v dveh skupinah predšolskih otrok starih 1—3 in 4—6 let, vrtca Velenje, enota Sonček Šentilj. Poudarek je bil na plesnem ustvarjanju ob glasbi, pri tem pa so bile upoštevane medpodročne povezave.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: predšolska vzgoja, plesna vzgoja, plesna dramatizacija, ples, umetnost, ustvarjalnost, projektno delo.
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 3890; Prenosov: 867
.pdf Celotno besedilo (15,45 MB)

82.
Poznavanje živali iz ljudskega slovstva po končani osnovni šoli
Janja Meško, 2016, magistrsko delo

Opis: Živali so na tem planetu živele mnogo let prej kot ljudje, vendar smo kljub temu ljudje tisti, ki smo mentalno bolj napredni in imamo to možnost, da lahko živali opazujemo, preučujemo, udomačimo in o njih pišemo zgodbe ter pesmi. Nekoč so imele živali v življenju ljudi veliko vlogo, brez njih si ljudje niso znali predstavljati življenja, danes pa je vloga živali spremenjena. Otroci se z njimi premalokrat srečujejo in jih posledično v naravi velikokrat ne prepoznajo. Pomembno vlogo imajo živali v literaturi, kjer velikokrat nastopajo kot glavni književni liki, zato smo se v magistrskem delu osredotočili na analizo izbranih ljudskih pesmi in pravljic, v katerih najdemo živalske like ter na ugotavljanje poznavanja živali pri devetošolcih in dijakih prvih letnikov srednjih šol. Podatke o poznavanju živali smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga ustvarili na spletu. Spletni anketni vprašalnik je v celoti izpolnilo 374 anketirancev. Magistrsko delo je sestavljeno in teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili termin ljudsko slovstvo, ter termina ljudska pesem in ljudska pravljica. V nadaljevanju smo se osredotočili na iskanje značilnosti tistih ljudskih pesmi in pravljic, ki imajo temo ali lik živali. Prvi del empiričnega raziskovanja predstavljajo analize izbranih živalskih ljudskih pesmi in pravljic s kratkimi povzetki vsebine ter analizami notranje zgradbe. V drugem delu empiričnega raziskovanja je statistična analiza anketnega vprašalnika, kjer je predstavljeno poznavanje ljudskega slovstva ter živali pri anketirancih. V magistrskem delu ugotavljamo, da anketiranci (devetošolci in dijaki prvih letnikov) slabo poznajo ljudsko slovstvo in s tem tudi ljudske pesmi in pravljice. Nekatere živali, ki nastopajo v izbranih ljudskih pesmih in pravljicah dobro poznajo, druge malo manj.
Ključne besede: Poznavanje živali, ljudsko slovstvo, ljudska pesem, ljudska pravljica, devetošolci, dijaki, živali v ljudskem slovstvu.
Objavljeno: 10.11.2016; Ogledov: 579; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

83.
BRANJE SLIKANIC V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Anja Ledinek, 2015, magistrsko delo

Opis: Za bogato doživeto zgodbo slikanice je potrebno upoštevati verbalni in vizualni del slikanice – celostno branje. Namen magistrskega dela je bil preučiti dosedanji način obravnave slikanic in posledično razumevanje ter izboljšati razumevanje po dodatnem poglabljanju v likovni del. Cilj raziskave – izboljšanje strategije branja slikanice s poudarkom na doslej zanemarjenem vizualnem kodu – je bil dosežen z izpeljavo akcijske raziskave v štirih korakih, in sicer s poudarkom na vedno večjem poglabljanju v vizualni del. V raziskavo je bilo vključenih trinajst učencev tretjega razreda osnovne šole. Po vsakem izmed izvedenih korakov so učenci individualno ustno odgovarjali na vprašanja odprtega tipa. Odgovori so bili zvočno posneti in zatem transkribirani ter obdelani na nivoju deskriptivne statistike. Z vprašalnikom smo želeli ugotoviti, iz katerega dela slikanice (iz verbalnega, iz vizualnega ali iz kombinacije verbalnega in vizualnega dela) so učenci za posamezni odgovor pridobili informacije. Iz analize odgovorov je razvidno, da so učenci v vedno večji meri pridobivali informacije iz vizualnega dela slikanice in jih nato smiselno usklajevali s tistimi iz besedila. V zadnjem koraku (obravnava slikanice brez besedila) so učenci pokazali usvojeno znanje in oblikovali zgodbo zgolj na podlagi slik. Akcijska raziskava je bila učinkovita, saj so se učenci začeli zavedati pomena ilustracij v slikanicah.
Ključne besede: slikanica, vizualni del slikanice, akcijska raziskava, celostno branje, obravnava slikanic pri pouku
Objavljeno: 12.10.2015; Ogledov: 1388; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

84.
Mladinska dela Guusa Kuijera
Ines Ošlaj, 2015, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega dela so knjige, ki so nastale izpod peresa večkrat nagrajenega nizozemskega pisatelja Guusa Kuijera. Zbirko njegovih nagrad krasi tudi najprestižnejša nagrada za otroško in mladinsko literaturo na svetu Astrid Lindgren Memorial Award. V svojih knjigah na zanimiv in razumljiv način ruši tabuje in nas uči, da ljubezen vedno pomaga. Diplomsko delo je teoretično, sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu diplomskega dela je na kratko predstavljena teorija realistične mladinske proze. Teme, ki jih pisatelj opisuje v svojih delih, uvrščamo v tabu teme, zato se v diplomskem delu na kratko posvetim tudi temu. Predstavljen je življenjepis in bibliografija Guusa Kuijera. Nekaj besed pa je namenjenih tudi nagradam. V drugem, pomembnejšem delu diplomskega dela, je analiziranih šest mladinskih pripovedi Guusa Kuijera, ki so prevedena v slovenski jezik, in sicer Knjiga vseh stvari (2008) in pet knjig o enajstletni deklici Polleke, Naj ljubezen gori kot plamen, amen (2006), Raj je tukaj in zdaj (2009), Ko sreča trešči kot strela (2010), Čez obzorje z vetrom na morje (2011) in Ej, moje ime je Polleke! (2012). Predstavila in analizirala sem morfološke značilnosti omenjenih literarnih besedil (književni prostor, književni čas, pripovedovalec, snov, tema, motiv, zgradbo zgodbe, opis literarnih likov). V zaključku diplomskega dela sem potrdila oziroma ovrgla hipoteze, ki sem si jih zastavila v uvodnem delu diplomskega dela.
Ključne besede: Realistična mladinska proza, realistična pripoved, tabu teme, Guus Kuijer.
Objavljeno: 05.11.2015; Ogledov: 997; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (929,07 KB)

85.
Izbrane informativne slikanice Lile Prap
Zala Gabrijel, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil predstaviti Liljano Praprotnik Zupančič kot avtorico besedila in ilustratorko njenih avtorskih slikanic. Avtorica, ki ustvarja pod umetniškim imenom Lila Prap, ustvarja leposlovne-informativne slikanice. Otroci uživajo ob prebiranju njenih slikanic in se obenem veliko tudi naučijo. Osredotočila sem se na osnovne značilnosti slikanice in avtorico Lilo Prap. Da bi bolje spoznala avtorico in njena dela, sem analizirala dve njeni avtorski deli. V vrtcu sem skozi dejavnosti otrokom deli tudi predstavila. Ker sem se osredotočila na domače živali, ki so otrokom v predbralnem obdobju najbližje, sem si izbrala slikanici Pasji zakaji in Mačji zakaji. V obeh slikanicah je informativni del ločen od leposlovnega. To opazimo po tipologiji, saj se pisave med seboj vidno razlikujejo. Na vsaki strani pa so dodane tudi ilustracije, ki s svojimi barvami in šaljivostjo privabljajo otroško pozornost in zanimanje. V vrtcu sem obe deli predstavila in jih preko dejavnosti vpeljala v njihovo trenutno naravoslovno temo o domačih živalih. V diplomskem delu sem si zastavila dve hipotezi, ki sem ju v sklepnem delu tudi predstavila in potrdila. Slikanice imajo pozitiven vpliv na otroka in izbrani slikanici sta primerni za predšolske otroke.
Ključne besede: slikanica, informativno-leposlovne slikanice, informativne slikanice, leposlovne slikanice, ilustracije
Objavljeno: 23.11.2015; Ogledov: 839; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

86.
PROBLEMATIKA DROG V SLOVENSKEM MLADINSKEM ROMANOPISJU
Aleksandra Štrbac, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Problematika drog v slovenskem mladinskem romanopisju je nastalo na osnovi natančnih analiz trinajstih izbranih slovenskih mladinskih realističnih romanov, ki v središčih zgodb obravnavajo problematiko drog (Metka Cotič: Kriva, Marinka Fritz - Kunc: Kam grejo ptice umret, Matjaž Fritz: Do golega, Matjaž Fritz: Do golega in čisto do konca: (v vrtincu narko-scene), Grega Hribar: Hotel sem samo ..., Asja Hrvatin: Od RTM do WTF, Aco Jerant: Razmišljanje za rešetkami, Marko Ješe in Branko Gradišnik: Kodrlajsasti piton, Rudi Mlinar: Gugalnica za dva, Slavko Pregl: Car brez zaklada, Ivan Sivec: Finta v levo: izpoved mladega zapornika, Ivan Sivec: Faktor X: izpoved naivne manekenke, Marija Vogrič: Za šus prodam mater). Namen diplomskega dela je bil na osnovi preučevanja virov in literature predstaviti in analizirati korpus izbranih slovenskih mladinskih romanov, ki kot glavno temo obravnavajo temo nelegalnih drog. Pri tem sem izbrana dela uvrstila v ustrezno književno vrsto in žanr. Prikazala sem še pozitivno vlogo takih romanov, tako za mlade kot tudi za odrasle.
Ključne besede: slovenska mladinska realistična proza, mladinski roman, socialno-psihološki mladinski roman, droge, zasvojenost
Objavljeno: 07.10.2015; Ogledov: 903; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (861,32 KB)

87.
VLOGA PSA V OTROŠKI KNJIŽEVNOSTI
Miha Hliš, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga psa v otroški književnosti je bila zapisana na podlagi analize kratkih proznih del (kratka realistična zgodba, črtica, pravljica, kratka fantastična zgodba, bajka, pripovedka, basen, živalska zgodba) avtorjev Kristine Brenk (Kanglica kaše), Frana Saleškega Finžgarja (Moj Kuža Jazon), Jane Goodall (Doktor Belko), Ivana Cankarja (Psi), Branke Jurca (Čuj prvič v morju in Čuj in osa), Alojza Bolharja (Volk pes in mačka, Železni prstan, Zakaj črti pes mačko, a mačka miš?, Pes in mačka, Pes mačka in volk in zakaj sovraži pes zajca?), Jacoba in Wilhelma Grimma (Bremenski mestni godci in Stari Sultan), Svetlane Makarovič (Kam se je kužku mudilo, Psiček Piki išče zlato in Kužek išče dom), Marjete Novak (Kužmucke), Hayley Daze (Packo najbolj nagajivi kuža: vožnja s čarobno preprogo), Jakoba Kelemine (Pesjan, Kristjan uteče iz pesjanskih rok, Kralj Pesoglav, Pes Marant), Antona Buzetija (Vrabček in stari pes), Matije Valjavca (Pes je ogrizel kugo), Polone Kovač (Težave in sporočila psička Pafija in Pet kužkov išče pravega), in Dima Zupana (Hektor in zrela hruška). Namen diplomskega dela je bil predstaviti psa v vseh funkcijah, v katerih se pojavlja v mladinski književnosti, opredeliti kratke prozne vrste, jih razvrstiti in opisati njihove značilnosti, pri vsaki kratki prozni vrsti pa analizirati primere posameznih del in vlogo živalskega lika (psa). Diplomsko delo je teoretično, zato so bile uporabljene deskriptivna metoda pri opredelitvi in opisovanju kratkih proznih vrst, komparativna metoda pri primerjanju pojavnosti psa v kratkih proznih vrstah ter metoda analize in sinteze pri analiziranju različnih del kratkih proznih vrst, v katerih nastopa pes (analiza), pri iskanju podobnosti oz. pravila o načinu pojavnosti psa v kratkih proznih vrstah (sinteza). S pomočjo vseh raziskovalnih metod smo prišli do zanimivih rezultatov. Ugotovili smo, da pes kot lik nastopa v vseh kratkih proznih vrstah, razen v kratki znanstvenofantastični zgodbi. V vseh drugih kratkih proznih vrstah se je lik psa pojavil. Ni nastopal vedno kot glavni lik, je pa prinašal bolj ali manj vidno sporočilo, ki ga bralec (otrok) lahko uporabi za svoje življenje. Prav tako smo ugotovili, da ima vsaka kratka prozna vrsta svoje posebnosti, zato so se tudi lastnosti pasjega lika med seboj razlikovale v pomenu in vlogi. Pri večini primerov je pes nastopal kot pozitiven ali vsaj nevtralen lik. Samo v bajkah je ta lik nosil izrazito negativen predznak, a kljub vsemu prinašal pozitivno sporočilo bralcu. Deloma se je negativni predznak pojavljal tudi v pripovedkah in basnih. V njih je bilo med liki moč zaznati za spoznanje več nasilja kot v drugih kratkih proznih vrstah. Opazili smo, da se psi kot živali pojavljajo samo v realističnih kratkih proznih vrstah, torej v kratki realistični zgodbi in črtici. Personificirani ali poosebljeni psi se pojavljajo samo v sodobni umetni pravljici. Počlovečeni ali antropomorfni psi pa se pojavljajo v vseh drugih kratkih proznih vrstah, torej v ljudski ali folklorni pravljici, klasični umetni pravljici, kratki fantastični zgodbi, bajki, pripovedki, basni in živalski zgodbi. Psi se torej v kratkih proznih vrstah najpogosteje pojavljajo v počlovečeni ali antropomorfni obliki.
Ključne besede: Opredelitev kratkih proznih vrst, kratka realistična zgodba, črtica, ljudska ali folklorna pravljica, klasična umetna pravljica, sodobna umetna pravljica, kratka fantastična zgodba, bajka, pripovedka, basen, živalska zgodba, pojavnost psov, analiza primerov posameznih del, analiza vloge psa.
Objavljeno: 28.01.2015; Ogledov: 1228; Prenosov: 592
.pdf Celotno besedilo (596,63 KB)

88.
Slovenske basni
Nataša Breznik, 2014, magistrsko delo

Opis: Pri pisanju magistrskega dela z naslovom Slovenske basni smo izbirali relavantne metode dela, ki so bile najbolj smiselne glede na posamezen sklop raziskovanja in pisanja. Magistrsko delo je sestavljeno iz treh delov. V začetnem delu študije povzamemo smernice definicije in značilnosti te kratke literarne vrste, kot so jih zapisali slovenski in tuji teoretiki, ter predstavitve njej sorodnih literarnih vrst. Prav zaradi tega moramo biti pri poimenovanju kratke didaktične zgodbe pazljivi, ker je njena temeljna lastnost, da na zbadljiv način s pomočjo standardnih antropomorfiziranih živalskih književnih likov opisuje človeške napake in odnose med njimi. Ti skozi dvogovor, katerega ne smemo razumeti dobesedno, prikazujejo življenjske resnice. V drugem delu smo predstavili zgodovinski pregled razvoja basni od njenih predvidenih začetkov pa vse do danes. Izpostavili smo štiri svetovne zbiratelje in basnopisce, to so Ezop, Gaj Julij Fedrus, Jean de La Fontaine in Ivan Andrejevič Krilov, ter enaindvajset slovenskih zbirateljev in basnopiscev. Med slednjimi smo analizirali štirinajst avtorskih zbirk naslednjih avtorjev: Valentina Vodnika, Antona Martina Slomška, Janeza Trdine, Frana Levstika, Matije Valjavca, Josipa Stritarja, Dragotina Ketteja, Vladimirja Pavšiča − Mateja Bora, Borisa Fakina − Igorja Torkarja, Rada Bordona, Miroslava Košute, Slavka Pregla, Aca Mermolja ter Otona Marca. V tretjem delu smo analizirali slovenske folklorne basni. Glede na rezultate analize lahko zagovarjamo, da se slovenske folklorne in tudi avtorske basni držijo sheme. V njih so uporabljene tako avtohtone kakor tudi neavtohtone živalske vrste. Slednjih je seveda občutno manj. V zgodbo sta največkrat vpletena le dva književna lika. Njuna karakterja sta vselej nasprotna. Vsekakor je smiselnost basni v njeni poučnosti. Njen nauk lahko bralec prenese v vsakdanje življenje in se s tem izogne neprijetnim situacijam. Vsekakor je pa tako folklorni kakor tudi umetni basni skupno, da sta še v današnjem času uporabljeni kot prikrita načina kritiziranja družbe ali posameznika. Ker se v literarni teoriji uporabljata izraza avtorska in umetna basen kot sopomenki, smo se tega v delu poslužili tudi mi.
Ključne besede: folklorna basen, umetna basen, zbiratelji basni, basnopisci, analiza basni
Objavljeno: 12.01.2015; Ogledov: 2599; Prenosov: 373
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

89.
GIBANJE ZA SPODBUJANJE BRANJA: BRALNA ZNAČKA IN NJENIH 55 LET DELOVANJA
Petra Letonja, 2015, magistrsko delo

Opis: Bralna značka je bila osnovana leta 1960 na Prevaljah na Koroškem, za kar sta zaslužna takratni učitelj slovenščine, Stanko Kotnik, in ravnatelj šole, Leopold Suhodolčan. Že takrat sta videla, da hiter razvoj industrije in medijev prinašata slabo prihodnost knjigi, zato sta začela z gibanjem, ki je na začetku bilo tekmovanje za bralno značko, ki se je nato razširilo po vsem slovenskem prostoru in izgubilo tekmovalnost. Branje je pomembno znanje, ki ga potrebujemo v vsakdanjem življenju, gibanje za Bralno značko pa je prostočasna dejavnost, ki spodbuja k branju, ki nam pomaga razumeti svet okrog nas. Njen namen je pridobiti in seznaniti bralca s knjigo. Gibanje se je uspešno razvijalo in uspešno deluje še danes. V magistrski nalogi smo prikazali razvoj Bralne značke od njenih začetkov naprej in prikazali, kako gibanje uspešno presega vso sodobno tehnologijo. Nato smo na podlagi dveh anket, prva je bila izvedena v šolskem letu 1993/1994, druga pa v šolskem letu 2014/2015, prikazali, kje se kažejo razlike in podobnosti ter kaj to pomeni za naprej. V nalogi smo si zastavili pet hipotez, ki smo jih na koncu preverjali. Prva hipoteza pravi, da je Bralna značka je še vedno najbolj množična obšolska dejavnost in smo jo potrdili, saj je število bralcev opazno narastlo. Drugo hipotezo, ki trdi, da je branje za bralno značko najbolj intenzivno na razredni stopnji, kasneje upad bralcev, smo prav tako potrdili, saj se aritmetični sredini v osnovni množici razlikujeta v številu bralcev. Tretja hipoteza pravi, da je bilo v preteklosti več bralcev, kot jih je danes, saj so otroci zaposleni z drugimi dejavnostmi in sodobno tehnologijo. To hipotezo smo zavrnili, saj je odstotek bralcev v novejši anketi bistveno višji. Četrto hipotezo, ki pravi, da mentorji svojo nalogo opravljajo z veseljem in predanostjo, smo preverjali na podlagi kritik in predlogov, kjer se je njihov odnos do bralne značke najbolj pokazal, nato pa smo hipotezo potrdili. Zadnja hipoteza trdi, da so starši pomemben dejavnik zunanje motivacije, česar se zavedajo in otroke spodbujajo k branju. Hipotezo smo potrdili na podlagi odgovorov anketiranih o mnenjih staršev o bralni znački. Kljub temu pa bi se starši morali bolj zavedati, da so pomemben člen pri branju za bralno značko.
Ključne besede: spodbujanje branja, gibanje, Bralna značka, obšolska dejavnost, pomembnost
Objavljeno: 25.11.2015; Ogledov: 940; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

90.
Mladinska proza Primoža Suhodolčana
Lidija Podmenik, 2016, magistrsko delo

Opis: Pri pisanju magistrskega dela z naslovom Mladinska proza Primoža Suhodolčana smo izhajali iz celotnega opusa pisateljevih mladinskih besedil, ki so izšla do konca leta 2014. Obravnava avtorja ni naključna, saj je pisatelj dolgo veljal za najpomembnejšega mladinskega, v zadnjem času pa velja za najbolj branega slovenskega pisatelja. Njegova mladinska proza v zadnjih letih dosega največje število izposoj na avtorja. V začetnem delu študije povzemamo definicije in značilnosti kratke proze (humoreska, pravljica, fantastična zgodba), kot so jih zapisali slovenski in tuji teoretiki, ter sem umestimo vsa kratka prozna besedila Primoža Suhodolčana. V seriji slikanic o Petru Nosu gre za kratkoprozna besedila, ki sodijo v iracionalno prozo in temeljijo na situacijski ali besedni komiki ter deloma sodijo med aforizme. Obravnavamo še dve slikanici o Lipku, kjer gre za kratko fantastično pripoved. Deček Rok odide na igrišče, kjer zavedno vstopi v svet dreves in z njimi igra košarko. Zgodbe temeljijo na verjetnostni oziroma realistični motivaciji in poudarjajo pomen prijateljstva, sožitja z naravo in športa. Kratka fantastična proza je obravnavana tudi v seriji Živalske novice, kjer gre za posebej oblikovana dela, ki predstavljajo avtorjev publicistični način pisanja in sporočanja. Z analizo in sintezo serije Pozor, pravljice! je bilo ugotovljeno, da gre za preplet pravljic, ki v ospredje postavijo otroški glavni literarni lik, oživljeno igračo/predmet, poosebljeno žival, rastlino ali nebesno telo/pojav, beremo pa tudi pravljice z glavnim literarnim likom, ki je znan iz ljudskega pravljičnega izročila. Daljša realistična proza je predstavljena v trilogiji o Ranti, kjer gre za športno avanturistično prozo, za katero je pisatelj Primož Suhodolčan prejel kar nekaj nagrad. Povest Maks pa Sanja je otroška detektivka, v kateri igrata pomembno vlogo Maks in Sanja, in je napisana kot dnevniški zapis. V zadnjem delu študije je posebno poglavje namenjeno humorju, ki je avtorjev zaščitni znak, saj se v njegovi mladinski prozi prepletajo situacijska, besedna in značajska komika.
Ključne besede: Primož Suhodolčan, slikanica, pravljica, fantastična zgodba, humor.
Objavljeno: 23.02.2016; Ogledov: 1544; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (5,82 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici