| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 139
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
Vloga vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja v bralnem razvoju mladega bralca/predšolskega otroka
Barbara Cvetko, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Vloga vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja v bralnem razvoju mladega bralca/predšolskega otroka je empirično delo. Namen dela je raziskati vlogo vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev v bralnem razvoju predšolskih otrok, ugotoviti, kakšen vpliv imajo na družinsko branje, ali s svojim delom otrokom nudijo zadostno spodbudno okolje in ali otrokom predstavljajo bralni vzor. V teoretičnem delu smo tako najprej osvetlili delo vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev, ki vpliva na bralni razvoj predšolskih otrok, definirali pojme tega področja in navedli uradne dokumente, ki v Sloveniji določajo oziroma opredeljujejo bralno pismenost na področju vzgoje in izobraževanja, natančneje predšolske vzgoje. V empiričnem delu smo s pomočjo raziskave, ki smo jo opravili med vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok iz javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov na območju severovzhodnega dela Slovenije ugotovili, da predstavljajo tako vzgojitelji kot tudi pomočniki vzgojiteljev pozitiven bralni vzor, da s svojim delom pomembno vplivajo na bralni razvoj predšolskih otrok, na družinsko branje vplivajo s projekti spodbujanja branja, najpogosteje s projekti v vrtcu in Predšolsko bralno značko oz. Bralnim nahrbtnikom.
Ključne besede: bralna pismenost, družinska pismenost, pomočnik vzgojitelja, predšolski otrok, vzgojitelj
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 833; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

72.
V objemu besed
2017, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: Monografija V objemu besed je nastala v okviru istoimenskega raziskovalno-razvojnega projekta, ki ga je financiralo Ministrstvo za kulturo RS (od oktobra 2016 do novembra 2017). Gre za projekt na področju spodbujanja družinskega branja oz. družinske pismenosti, ki je del bralne pismenosti (ta pa je nujni pogoj za delovanje človeka v družbi) in vključuje medgeneracijsko branje na vseh področjih dejavnosti v vrtcu (jezik, umetnost, družba, narava, matematika, gibanje) ter na vseh področjih otrokovega razvoja (kognitivnem, socialnem, čustvenem, estetskem, moralno-etičnem in motivacijskem). V monografiji so podane smernice modela družinske pismenosti, ki smo jih pripravili, sledijo tematsko zaokrožena poglavja (Področje otrokovega razvoja, Književnost in jezik, Umetnost, Družba, Naravoslovje, Matematika, Gibanje, Knjižnica in Bralna značka), posamezna poglavja prispevajo k dvigu ozaveščenosti o pomenu branja kot vseživljenjskega procesa, saj povezujejo posamezno kurikularno dejavnost s porajajočo se pismenostjo. Družinsko pismenost opredeljujemo kot skupek različnih dejavnosti znotraj družine, ki so povezane s pismenostjo v najširšem pomenu besede, ko hkrati sodelujejo različne generacije in se skupaj učijo. Ob dejavnikih spodbujanja bralne pismenosti (IFLA, 2006: obkroženost z bralnim gradivom, branje otroku in odrasli kot bralni zgled) so v monografiji predstavljene različne spodbude za pozitiven odnos do bralne kulture in navad, povezanih s pismenostjo.
Ključne besede: bralna pismenost, porajajoča se pismenost, družinska pismenost, kurikulum za vrtce, predšolsko izobraževanje
Objavljeno: 28.09.2017; Ogledov: 908; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (4,42 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

73.
Razvijanje družinske pismenosti V objemu besed
2017, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: Razvijanje družinske pismenosti V objemu besed: priročnik za starše je nastal v okviru istoimenskega raziskovalno-razvojnega projekta, ki ga je financiralo Ministrstvo za kulturo RS (od oktobra 2016 do novembra 2017). Gre za projekt na področju spodbujanja družinskega branja oz. družinske pismenosti, ki je del bralne pismenosti (ta pa je nujni pogoj za delovanje človeka v družbi) in vključuje medgeneracijsko branje na vseh področjih dejavnosti v vrtcu (jezik, umetnost, družba, narava, matematika, gibanje) ter na vseh področjih otrokovega razvoja (kognitivnem, socialnem, čustvenem, estetskem, moralno-etičnem in motivacijskem). Najprej je bila izdana monografija V objemu besed, na podlagi katere smo pripravili strokovni priročnik za starše. V priročniku na poljuden način prispevamo k dvigu ozaveščenosti o pomenu branja kot vseživljenjskega procesa. Družinsko pismenost opredeljujemo kot skupek različnih dejavnosti znotraj družine, ki so povezane s pismenostjo v najširšem pomenu besede, ko hkrati sodelujejo različne generacije in se skupaj učijo. Ob dejavnikih spodbujanja bralne pismenosti (IFLA, 2006: obkroženost z bralnim gradivom, branje otroku in odrasli kot bralni zgled) so v priročniku predstavljene različne spodbude za pozitiven odnos do bralne kulture in navad, povezanih s pismenostjo.
Ključne besede: bralna pismenost, porajajoča se pismenost, družinska pismenost, kurikulum za vrtce, predšolsko izobraževanje
Objavljeno: 28.09.2017; Ogledov: 1046; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

74.
Kako razvijati družinsko pismenost v predšolskem obdobju
2017, strokovna monografija

Opis: Zbornik dobrih praks z naslovom Kako razvijati družinsko pismenost v predšolskem obdobju je nastal v okviru projekta (Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta), ki sta ga izvajali Pedagoška fakulteta in Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru med letoma 2016 in 2017. V zborniku predstavljamo dobre prakse, ki so se izvajale v vrtcih, vključenih v projekt, ter tudi nekaj primerov iz drugih vrtcev. Predstavljene dobre prakse vključujejo vodene dejavnosti za otroke obeh starostnih obdobij ter njihove starše. V večini primerov gre za integracijo različnih kurikularnih področij. Poudarek je na primerih, ki so pri otrocih in starših povečali zanimanje za uporabo slikanic, za spodbujanje branja, poslušanja, pripovedovanja ter vključujejo različne priredbe in dramatizacije. Iz primerov dobrih praks je mogoče razbrati, na kakšen način razvijati družinsko pismenost in voditi dejavnosti, ki pripomorejo k spoznavanju novih pojmov, razvoju jezika, predopismenjevalnih veščin in bralne pismenosti v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju. Zbornik je namenjen vsem pedagoškim delavcem v vrtcih in prvem triletju osnovne šole ter staršem, ki imajo otroke v tem razvojnem obdobju.
Ključne besede: družinska pismenost, zgodnja pismenost, bralna pismenost, predšolska vzgoja, dobre prakse, kurikularna področja
Objavljeno: 16.11.2017; Ogledov: 495; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

75.
Bralna pismenost v predšolski vzgoji in izobraževanju
2017, znanstvena monografija

Opis: Znanstvena monografija Bralna pismenost v predšolski vzgoji in izobraževanju je nastala ob koncu raziskovalno-razvojnega projekta V objemu besed, ki ga je financiralo Ministrstvo za kulturo RS (oktobra 2016 do novembra 2017). Gre za projekt na področju spodbujanja družinskega branja oz. družinske pismenosti, ki vključuje medgeneracijsko branje na vseh področjih dejavnosti v vrtcu (jezik, umetnost, družba, narava, matematika, gibanje) ter na vseh področjih otrokovega razvoja (kognitivnem, socialnem, čustvenem, estetskem, moralno-etičnem in motivacijskem). V monografiji je petnajst tematsko zaokroženih poglavij, v prvem delu sta predstavljena model družinske pismenosti in evalvacija izvajanega projekta, sledijo poglavja o jezikovnem razvoju otrok, lahkem branju, informacijski pismenosti, vizualni pismenosti ter razvoju jezikovne občutljivosti na različnih kurikularnih področjih dejavnosti. Monografija je plod predhodnih raziskav in predstavlja nekatere rešitve ter izboljšave na področju družinskega branja. Hkrati predstavlja sodelovalen interdisciplinaren odnos različnih znanstvenih ved in vključuje posebno skrb za ranljive skupine prebivalstva. Bralna pismenost se prenaša medgeneracijsko in je nabor kompetenc, ki se razvija vse življenje.
Ključne besede: bralna pismenost, bralne strategije, družinska pismenost, porajajoča se pismenost, model družinskega branja, projekt V objemu besed
Objavljeno: 16.11.2017; Ogledov: 909; Prenosov: 319
.pdf Celotno besedilo (4,72 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

76.
IDEOLOGIJA IN NJEN VPLIV NA LITERARNI PREVOD KÄSTNERJEVIH MLADINSKIH DEL: TABU TEMI NASILJE IN VERA
Katja Hegediš, 2011, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo je sestavljeno iz petih ključnih točk. Najprej je osredotočeno na pojem mladinske književnosti in opredelitvi le-tega. Znotraj tega poglavja se bomo ustavili pri značilnostih mladinske književnosti, njenem poimenovanju, delno njeni zgodovini, etični funkciji in mlademu bralcu, torej recipientu mladinske književnosti ter značilnostim, ki mu morajo biti prilagojene. V drugem sklopu prikazuje vpliv različnih ideologij na mladinsko književnost in njeno prevajanje. Besedilo navaja nekaj primerov mladinskih književnih del s takšnimi spremembami, kot na primer Piko Nogavičko, Bambija, Pepelko. Povzeta so dejstva iz predavanja N. Kocijančič Pokorn, ki so bila ključen povod za nastanek dela. Prikazani sta osrednji tabu temi v prevodih mladinske književnosti: nasilje in vera. Pogled pa je usmerjen tudi na prevajalca, ki včasih agira po svoji volji in tako nesmiselno poseže v prevod in hkrati osiromaši določeno književno delo. Sledi poglavje o literarnem prevajanju, kako so na literarno prevajanje gledali nekoč in kako gledamo nanj danes. Delo prikazuje prevajanje kot zapleteno dejavnost in prevajalca kot osebek, na katerega vplivajo različni dejavniki. Ustavi se tudi pri zgodovini literarnega prevajanja in pri književnem prevodu, omeni tudi pojem ekvivalence, kot zadnje pa se v sklopu tega cilja osredotoča na prevajalca kot bralca in na nujnost, da je prevajalec tudi dober bralec. V predzadnjem sklopu se posveča E. Kästnerju, njegovemu življenju in delu. V zadnjem poglavju pa prikazuje vpliv ideologije na prevode njegovih treh mladinskih del. To so: Pikica in Tonček, Konferenca živali in Dvojčici. Primerjava nemških originalov in slovenskih prevodov prikazuje spremembe, ki so nastale zaradi vpliva ideologije tistega časa. Analiza je osredotočena predvsem na omilitev nasilja in črtanja vere ter na podteme: politika, oblast oziroma moč, krutost, bog, molitev.
Ključne besede: mladinska književnost, Erich Kästner, literarno prevajanje, literarni prevod, ideologije, nasilje, vera
Objavljeno: 10.11.2011; Ogledov: 1990; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

77.
PLESNA DRAMATIZACIJA NA PODLAGI TOMAŽIČEVIH PRAVLJIC IN BAJK
Aleksandra Križanič, Tadeja Štuhec, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo zapisali deset scenarijev za plesno dramatizacijo na podlagi Tomažičevih pravljic in bajk. Tako smo se ukvarjali z dvema področjema, in sicer z mladinsko književnostjo in metodiko plesne vzgoje. Namen oz. cilji našega teoretičnega diplomskega dela so: zapisati scenarije kot predloge za praktično izvajanje, izpostaviti korelacijo med mladinsko književnostjo in metodiko plesne vzgoje ter proučiti strokovno literaturo s teh dveh področij. Pri področju mladinske književnosti smo se osredotočili na Tomažičeve pohorske pravljice in bajke, v katerih so zajeta bajeslovna bitja, ki smo jih še posebej poudarili (identifikacija, doživljanje). S področja plesne vzgoje smo proučili naslednje teme: plesno dramatizacijo in izražanje, metode in oblike ter nastopanje predšolskih otrok. Zaradi celostne obravnave plesne dramatizacije smo proučili strokovno literaturo tudi z ostalih vzgojnih področij kurikuluma. Za uresničitev zadanih ciljev smo izbrali deskriptivno metodo, ki smo jo uporabili za opisovanje znanih dejstev, odnosov in procesov iz literature. Metodo analize smo uporabili pri analiziranju kratke proze Jožeta Tomažiča. Uporabili smo še metodo sinteze (v sklepu), metodo klasifikacije (literarne vrste, zvrsti Jožeta Tomažiča), zgodovinsko metodo (umeščanje avtorja v prostor in čas) ter metodo generalizacije in specializacije (v scenarijih).
Ključne besede: Jože Tomažič, pravljica, bajka, bajeslovna bitja, spodbude, plesna dramatizacija, scenariji.
Objavljeno: 11.09.2009; Ogledov: 2839; Prenosov: 400
.pdf Celotno besedilo (2,88 MB)

78.
OHRANJANJE LJUDSKE POEZIJE V POMURSKIH VRTCIH
Tadeja Bagari, Sandra Ulen, 2011, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge smo podrobneje predstavili ljudsko pesem, ljudsko izštevanko, ljudske šaljivke in nagajivke ter ljudske prstne ali dotikalne igre. Vsa ta pridobljena ljudska peta in govorjena besedila smo zbrali in zapisali. V empiričnem delu smo predstavili pridobljene podatke, ki smo jih zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, katerega so izpolnile vzgojiteljice nekaterih pomurskih vrtcev. Z anketnim vprašalnikom smo želeli ugotoviti, če vzgojiteljice uporabljajo ljudske pete in govorjene pesmi ter katere izmed teh so najpogosteje uporabljene. Ugotovili smo, da v vseh skupinah anketiranih vzgojiteljic uporabljajo ljudsko poezijo in da so najbolj zastopane ljudske pete pesmi, saj smo ravno pri teh zbrali največ različnih naslovov. Cilj, da bi zbrali čim več gradiva s področja otroške ljudske poezije, je bil dosežen.
Ključne besede: otroška ljudska poezija, ljudska pesem, ljudska izštevanka, ljudska nagajivka in šaljivka, ljudska prstna in dotikalna igra, otrok
Objavljeno: 05.12.2011; Ogledov: 2388; Prenosov: 1125
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

79.
Literarni lik s posebnimi potrebami v slikanicah
Janja Batič, Dragica Haramija, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: V članku predstavljamo izbrane slikanice, v katerih nastopa glavni literarni lik s posebnimi potrebami. Predstavitev omejujejo trije pogoji: oblika knjige (slikanica), ker želimo predstaviti tudi vizualno pomembnost literarnega lika s posebnimi potrebami, posledično starostna omejitev bralcev, ki so jim dela namenjena (predšolsko in zgodnje šolsko obdobje), ter nesporna kakovost literarnega in likovnega dela slikanice. Na podlagi teh kriterijev smo izbrali slikanice Svetlane Makarovič in Marjana Mančka Veveriček posebne sorte, Petra Svetine in Mojce Osojnik Mrožek dobi očala ter Lele B. Njatin in Alenke Sottler Zakaj je babica jezna. Slikanice z literarnim likom s posebnimi potrebami lahko pripomorejo k ozaveščanju polnočutnih otrok o sprejemanju drugačnosti, otrokom s posebnimi potrebami pa tovrstne knjige nudijo spodbudo za boljšo samopodobo. Kakovostna književna dela, ki predstavljajo literarni lik s posebnimi potrebami s pozitivnega stališča, spodbujajo strpnost in so že v zgodnjem otroštvu lahko pomemben del zavedanja o vključujoči družbi.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, literarni liki, slovenska mladinska književnost, slikanice
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 727; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (144,66 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

80.
The importance of visual reading for the interpretation of a literary text
Janja Batič, Dragica Haramija, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: In this paper, the two authors showcase the results of a research survey on the role of illustrations in the interpretation of literary texts. The survey sample included students of primary education and preschool education, who were given the poem Učenjak (Scholar) by Niko Grafenauer and asked to answer questions regarding the character’s personality and appearance, the literary space, and other factors. The first group of interviewees was given the poem illustrated by Lidija Osterc and the other the same poem illustrated by Marjan Manček. The results showed that the illustration had a significant impact on the message conveyed by the poem, particularly when the illustrator added the context by representing the character’s environment (which was not explicitly given in the text). Furthermore, the results showed the need for the comprehensive reading of an illustrated text, given that it is the interaction between the verbal and the visual that provides vital information necessary for the reader to understand the message of the dedicated literary work.
Ključne besede: picture books, illustrations, comprehensive reading, interpretation, Grafenauer, Manček, Osterc, Pedenjped
Objavljeno: 13.07.2017; Ogledov: 291; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (428,96 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici