| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 139
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
BRALNE NAVADE IN INTERESI UČENCEV 6. IN 8. RAZREDOV NA OSNOVNI ŠOLI ORMOŽ
Petra Kontarček, 2012, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomski nalogi so predstavljene bralne navade in interesi učencev 6. in 8. razredov na Osnovni šoli Ormož. Diplomska naloga je razdeljena na uvodni, teoretični in empirični del, kjer je predstavljena raziskava, rezultati in interpretacija, ter na sklep. V teoretičnem delu je najprej predstavljeno branje na splošno, sledijo vrste branja, bralni modeli, bralni razvoj in tipologija bralcev, zaključi se pa z bralno motivacijo. V empiričnem delu smo iskali odgovore na zastavljena vprašanja, povezana z bralnimi navadami in interesi učencev. Zanimalo nas je, kako učenci preživljajo svoj prosti čas, priljubljenost in pomen branja, koliko in kaj berejo, kaj jim je pomembno pri izbiri knjige, ali so v nižjih razredih brali več kot sedaj ipd. Dve vprašanji sta bili odprtega tipa, kjer so navedli svojega najljubšega junaka in tri najljubše knjige. Nato predstavimo rezultate raziskave, ki kažejo, da interes za branje s starostjo učencev pada. Opazne so tudi razlike v bralnem interesu glede na spol in starost. Dekleta in učenci 6. razredov berejo pogosteje kot fantje oz. učenci 8. razredov. Raziskava priča o tem, da so razlogi za branje knjig različni glede na spol in glede na razred obiskovanja (6. in 8. razred). Tako pri fantih kot pri dekletih in tako kot v 6. razredih tudi v 8. učencem branje pomeni širjenje in bogatenje besednega zaklada. Razlike glede na spol in starost so opazne tudi pri izbiri vrste in žanra besedil. Razveseljiv je podatek, da so starši v veliki večini učencem brali knjige, ko so bili majhni. V zadnjem delu diplomske naloge predstavimo seznam najljubših knjig, ki so jih navedli učenci in tri iz vsakega razreda literarno analiziramo.
Ključne besede: Ključne besede: branje, bralna motivacija, bralne navade, bralni interes, mladinska literatura, učenci 6. in 8. razredov.
Objavljeno: 18.06.2012; Ogledov: 3035; Prenosov: 465
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

32.
Koroške ljudske zgodbe zapisovalca Vinka Möderndorferja
Nuša Škalič, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Koroške ljudske zgodbe zapisovalca Vinka Möderndorferja je bilo zapisano na podlagi analize izbranih kratkoproznih besedil, ki jih je zbral in uredil eden najpomembnejših koroških zbirateljev folklornega gradiva, Vinko Möderndorfer. Namen dela je bil opredeliti teorijo ljudskih »malih literarnih zvrsti« (Kos, 1996, str. 155), kot so pravljice, pripovedke, basni, bajke, miti, legende, uganke, pregovori, reki ter anekdote. V obravnavi teme je bil cilj analizirati posamezne zgodbe ter jih glede na vsebino in formo razvrstiti v določeno literarno vrsto. V drugem delu je bil poudarek na tematiki in motiviki obravnavanih del, zadnji del pa je namenjen opisu koroških bajeslovnih bitij. Metode dela so izbrane glede na vrsto diplomskega dela, ki je teoretično. Pri opisovanju bajeslovnih bitij in teoriji kratkoproznih besedil so bile hipoteze preverjene z uporabo deskriptivne metode dela, v sklepnem in teoretičnem delu ter v sami analizi del s primerjanjem dejstev s pomočjo komparativne metode, metoda analize in sinteze pa je bila uporabljena pri analiziranju in povzemanju izbranih koroških zgodb. Vse te raziskovalne metode so pripeljale do naslednjih rezultatov: kratke zgodbe so ljudskega značaja, saj so se prenašale iz roda v rod. Vseh zbranih in analiziranih zgodb je sto ena; dvaindvajset je pravljic, triindvajset bajk in bajeslovnih pripovedk, devet legend ter sedeminštirideset pripovedk. Pripovedi so po poglavjih razvrščene glede na tematiko in motiviko vsebine, veliko jih je vezanih na temo smrti, vero v onostranstvo, mitološka bitja ipd., nekaj pa jih ima tudi pravljične in živalske motive. Nekatera besedila so zelo poznana, priljubljena so tudi pri otrocih, saj jih obravnavajo v šolah. Na Koroškem so značilna bajeslovna bitja, ki so predstavljena glede na mesto, ki jo zasedajo v duhovnem izročilu, razvrščena pa so po tipologiji, karakteristiki in vlogi, ki jo imajo v različnih motivih in vsebinah.
Ključne besede: Vinko Möderndorfer, kratkoprozna besedila, koroške ljudske zgodbe, analiza besedil, tematika zgodb, bajeslovna bitja.
Objavljeno: 06.02.2012; Ogledov: 2501; Prenosov: 452
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

33.
BIBARIJE IN PRSTNE IGRE (v prvem starostnem obdobju predšolskih otrok)
Vida Grušovnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Naslov diplomskega dela je BIBARIJE IN PRSTNE IGRE (v prvem starostnem obdobju predšolskih otrok).Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega ter empiričnega dela. V teoretičnem delu diplomskega dela smo bibarije in prstne igre opredelili ter se seznanili z vrstami in elementi bibarij. Opisali smo vlogo in pomen bibarij ter prstnih iger v prvem starostnem obdobju predšolske vzgoje in predstavili razvojne značilnosti otrok v prvem starostnem obdobju. V empiričnem delu diplomskega dela smo predstavili analize desetih bibarij in prstnih iger, ki smo jih izvedli v skupini otrok prvega starostnega obdobja predšolske vzgoje. Ugotavljali smo, ali so bibarije in prstne igre primerna literarna oblika besedila za otroke najmlajšega starostnega obdobja, da jih z njimi očaramo in navdušimo nad literaturo ter hkrati v njihovo življenje vnašamo toplino, sproščenost, srečo, veselje in radost. Pri izvajanju bibarij smo prišli do ugotovitve, da so bibarije in prstne igre v tem obdobju zelo pomembne, saj jih otroci radi izvajajo oziroma v njih sodelujejo, hkrati pa vzpodbujajo lepa doživetja, globoka čustvovanja, domišljijo in ustvarjalnost. Med odraslim in otrokom ustvarjajo topel odnos, nudijo ugodje ter čustveno toplino.
Ključne besede: bibarije, prstne igre, otroška književnost, otroška poezija
Objavljeno: 02.04.2012; Ogledov: 14648; Prenosov: 2876
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

34.
SPOZNAVANJE ELEMENTOV KULTURNE DEDIŠČINE V SLOVENSKIH PRIPOVEDKAH
Alenka Balažic, 2012, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela smo na osnovi teoretičnih izhodišč in strokovne literature predstavili ključne pojme, torej teorijo kulturne dediščine, pripovedk in pravljičnih likov, ki se pojavljajo v pripovedkah. Zapisali smo globalne in konkretne cilje jezikovne in književne vzgoje v vrtcu ter cilje za posamezna področja dejavnosti, katerih namen je osvojiti, poglobiti kulturno dediščino in literarno-estetsko doživljanje. Predstavljena je tudi vloga vrtca pri ohranjanju kulturne dediščine. S kakovostnimi pripovedkami, ki zaživijo kot dediščina slovenske slovstvene folklore in slikajo pomembne dogodke naših prednikov, seznanjamo otroke v vrtcu o nastanku naše dežele in s koreninami slovenstva. Obenem z vključevanjem sestavin kulturne dediščine v vrtce prispevamo k njenemu ohranjanju. V praktičnem delu diplomskega dela smo natančneje predstavili izbrana dela. Sledila je praktična izvedba branja in druge dejavnosti v vrtcu, povezane z branjem izbranih del v oddelku otrok starosti 4–6 let. Namen praktičnega dela v diplomskem delu je bil ugotoviti, ali s pomočjo slovenskih ljudskih pripovedk otroci usvojijo konkretne elemente kulturne dediščine. Ugotavljali smo tudi, ali je pripovedka ustrezen način motiviranja otrok.
Ključne besede: kulturna dediščina, nesnovna kulturna dediščina, pripovedka, slovenska ljudska pripovedka, mitološki liki, motivacija, otroci, vrtec, književni cilji, branje, izbrana dela.
Objavljeno: 03.07.2012; Ogledov: 2764; Prenosov: 401
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

35.
KROJAČEK HLAČEK IN KROJAČKOVI DNEVI NA PREVALJAH
Saša Petrovič, 2012, diplomsko delo

Opis: Leopold Suhodolčan je kot urednik, kulturnik, učitelj, ravnatelj prevaljske šole in soustanovitelj bralne značke veliko prispeval k razvoju bralne kulture med mladimi, še posebej pa so k temu pripomogla njegova književna dela. Spomin nanj in njegove zasluge skrbno ohranjajo na Osnovni šoli Franja Goloba na Prevaljah, kjer med drugim vsako šolsko leto priredijo Krojačkov dan, ki ne služi le spoznavanju nekdanjega ravnatelja, ampak tudi krepitvi pozitivnega odnosa do knjige. Na ta dan se vsi učenci matične šole in njenih podružnic namesto pouka udeležijo raznovrstnih delavnic in se urijo v različnih spretnostih, ki se navezujejo na krojačka Hlačka in ostale Suhodolčanove literarne like. Namen diplomskega dela je bil analizirati vse tri slikanice o krojačku Hlačku, spoznati in opisati dogajanje na preteklih Krojačkovih dnevih in s svojo prisotnostjo dokumentirati dogajanje na zadnjem projektu (jeseni 2011), saj so postali že tradicionalni in jih bodo na prevaljski osnovni šoli prirejali tudi v bodoče.
Ključne besede: Leopold Suhodolčan, slikanice, Krojaček Hlaček, Osnovna šola Fanja Goloba Prevalje, Krojačkov dan, delavnice, pozitiven odnos do knjige
Objavljeno: 03.07.2012; Ogledov: 1535; Prenosov: 1275
.pdf Celotno besedilo (3,51 MB)

36.
OTROŠKA PROZA PETRA SVETINE
Magdalena Golež, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti avtorja Petra Svetino in predvsem njegovo prozo za otroke, opisati klasično in sodobno pravljico, kratko prozo (realistično, detektivsko, nonsensno in fantastično) ter predstaviti slikanico. Pri diplomskem delu sem uporabila pet različnih metod. V teoretičnem delu sem uporabila deskriptivno metodo, s katero sem predstavila različne teorije o sodobni pravljici, kratki prozi in slikanici. Največ pozornosti sem namenila metodi analize, s katero je predstavljena avtorjeva otroška proza, natančneje naslednjih deset knjig: Lila mesto (1999), O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov (1999), Skrivnost mlečne čokolade (2002), Mrožek dobi očala (2003), Klobuk gospoda Konstantina (2007), Antonov cirkus (2008), Ringaraja (2009), Kako je Jaromir iskal srečo (2010), Modrost nilskih konjev (2010) in Čudežni prstan (2011). Poleg analize sem pri predstavitvi slikanic uporabila tudi komparativno metodo, s katero sem primerjala njihove skupne značilnosti, in metodo generalizacije. V zaključku je uporabljena metoda sinteze. Slikanice Petra Svetine nam razgrinjajo pestro paleto književnih likov, predvsem živalskih, ki so jim pripisane človeške lastnosti, z njimi pa se lahko otroci identificirajo. Književni čas v zgodbah je zelo razgiban, raznolik, zajema dogajanje v vseh letnih časih, v vseh delih dneva; tudi književni prostor je bogat, vodi nas od vaškega do mestnega okolja. Avtor skozi različne teme in motive, ki jih v slikanicah naniza, ponudi otroku neko novo izkušnjo, nepoznano situacijo ali nekaj, s čimer se srečuje vsak dan in mu je blizu.
Ključne besede: Peter Svetina, klasična pravljica, sodobna pravljica, kratka proza, realistična kratka proza, detektivska kratka proza, nonsensna kratka proza, fantastična kratka proza, slikanica
Objavljeno: 13.07.2012; Ogledov: 1631; Prenosov: 386
.pdf Celotno besedilo (829,72 KB)

37.
PODOBA ZLIKOVCA V ZVESTIH PRIJATELJIH BOGDANA NOVAKA
Denis Černko, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Podoba zlikovca v Zvestih prijateljih Bogdana Novaka je obravnavana podoba zlikovca v vseh desetih knjigah zbirke. Zbirko umeščamo v slovensko realistično avanturistično mladinsko prozo, znotraj te pa v taborniško avanturistično prozo in otroško detektivko. Glavne literarne osebe so otroci, ki razkrivajo kraje, skrivnosti, povezane z bogastvom in raznimi nevarnostmi. Pogosto glavne literarne osebe nimajo možnosti izbire, saj so v pustolovščino potisnjene: največkrat so namreč naključne priče nezakonitega dejanja, redkeje pa želijo ohraniti dobro ime nekoga, ki so ga po krivem obdolžili takšnega dejanja. Zgradba otroških detektivk je precej šablonska: na začetku se razkrije težava, nato se glavna literarna oseba vmeša v dogajanje in s pomočjo pomočnikov razkrinka antagonista. Nezakonito dejanje je razkrito, glavni junak pa je nagrajen, saj je s svojo spretnostjo pomagal ujeti zločinca, ki ga policija že dolgo išče. Praviloma so antagonisti odrasli, otroci pa jih s svojo poštenostjo in spretnostjo premagajo. V diplomskem delu sem se osredotočil prav na podobo zlikovca. Najprej sem zapisal natančno obnovo vsebine za vsako knjigo iz zbirke, nato pa v tabeli prikazal funkcije literarnih oseb glede na 17 točk, ki jih je ob analizi knjige Bela past zastavila Dragica Haramija. Glede na prebrane knjige sem zlikovce lahko razdelil v tri skupine: v prvo sem umestil tiste knjige, kjer zlikovec ni fizična oseba, v drugo zlikovce, ki jih zaradi njihovih dejanj čaka zaporna kazen, v tretjo pa osebe, ki svoja škodljiva dejanja obžalujejo in zvestim prijateljem na koncu ponudijo roko sprave. Iz vseh treh skupin lahko sklenem, da zlikovec ali »zle okoliščine« pomembno vplivajo na dogajanje v zgodbi, saj se prav zaradi njihovih negativnih ali celo kaznivih dejanj pustolovščina šele začne.
Ključne besede: Bogdan Novak, Zvesti prijatelji, slovenska realistična avanturistična mladinska proza, taborniška avanturistična proza, otroška detektivka, podoba zlikovca.
Objavljeno: 17.09.2012; Ogledov: 1787; Prenosov: 1952
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

38.
Tema strahu v ljudski pravljici
Janja Mohorič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Tema strahu v ljudski pravljici smo analizirali izbrane pravljice z različnih območij sveta, da bi ugotovili, kako obravnavajo strah. Pravljice so iz različnih zbirk, ki so na Slovenskem izšle v letih 1962–2011. Izbrali smo kitajsko, japonsko, indijsko, perzijsko, rusko, slovensko in tudi druge folklorne pravljice. Predstavili smo tudi sporočila pravljic v zvezi s premagovanjem strahov. Raziskali smo okoliščine pojavljanja strahu, vzroke zanj, motivacijo lika, načine soočanja s strahom ter funkcijo strahu v izbranih pravljicah. Pri opredeljevanju pojmov in pri seznanjanu z različnimi teorijami smo črpali z različnih področij: psihologije, etnologije, folkloristike, mladinske književnosti in literarne teorije. Predstavili smo tudi razvoj čustev, pojav in razumevanje strahu, koncept samopodobe. Diplomsko delo je teoretične narave, uporabljene so bile naslednje raziskovalne metode: deskriptivna, komparativna, zgodovinska, metodi analize in sinteze ter metoda klasifikacije. Ugotovili smo, da so strahovi v pravljicah povnanjeni in poosebljeni. V simboliki pošasti lahko najdemo različne projekcije strahov. Pri njihovem ubesedovanju se v pravljicah pogosto pojavijo frazemi. Strah pri likih se je največkrat pojavil v obrambni vlogi, zelo pogosto ga je povzročilo ustrahovanje. Lahko je bil povezan z nizko samopodobo. Na slednjo je vplivalo okolje s previsokimi pričakovanji, z ustrahovanjem, etikiranjem in zanemarjanjem pravljičnega lika. Pravljice so lahko bralcu ponudile zgled. Izpostavile so določena ravnanja, vrline, držo. Vplivale so na to, da se je bralec zavedel nesmiselnosti strahu. Lik je lahko vse do konca pravljice ostal strahopeten, toda ko se je znašel na poti, je dobil nov osebni motiv. Odločil se je, da bo svojo željo tudi uresničil in začel je v ta namen delovati. Na strah je gledal z drugačnega vidika. Skozi preizkušnje so pravljični liki prehajali tako, da so svoj primankljaj nadomeščali s pametjo, iznajdljivostjo, zvitostjo itd. Lahko so jim bili v pomoč pomočniki, čudežni pripomočki ter nasveti.
Ključne besede: vrste strahov, premagovanje strahov, otrok in strah, samopodoba, ljudska (folklorna) pravljica, analiza teme strahu v izbranih folklornih pravljicah
Objavljeno: 27.03.2013; Ogledov: 2292; Prenosov: 298
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

39.
MLADINSKA PROZA JANEZA ŠVAJNCERJA
Karla Poslek, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Mladinska proza Janeza Švajncerja so predstavljena izbrana mladinska dela omenjenega avtorja ter različne zvrsti oziroma vrste kratke proze, v katere lahko uvrstimo obravnavana dela. Prebranih, analiziranih in predstavljenih je pet mladinskih del, in sicer: Junak na kolcih, Iznajditelj, Dravski zakletniki, Sosedov Peter, Zmago pri babici. V omenjenih delih lahko prepoznamo značilnosti povesti, spominske kratke proze in doživljajske kratke proze. Tipologijo proznih književnih vrst na Slovenskem med drugimi raziskuje Dragica Haramija, njene študije in ugotovitve so v diplomskem delu povzete ali citirane. Prav tako so podane ugotovitve Silve Trdina in Mirana Hladnika. V diplomskem delu je predstavljena biografija in bibliografija pisatelja Janeza Švajncerja. Pri opisu njegove ustvarjalne poti so povzete misli raznih avtorjev in pisatelja samega. Metodologija diplomskega dela temelji na analizah del in na teoretičnem delu, ki je podprto z različnimi viri. Težišče naloge predstavlja deskriptivna metoda, poleg te pa še metoda analize in sinteze. Na osnovi ugotovljenega se prvine avtobiografskosti pojavijo v vseh obravnavanih literarnih delih. Ta dela lahko uvrstimo med mladinske povesti, spominsko kratko prozo in doživljajsko kratko prozo.
Ključne besede: povest, spominska kratka proza, doživljajska kratka proza, prvine avtobiografskosti, Janez Švajncer
Objavljeno: 19.07.2013; Ogledov: 1209; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (970,29 KB)

40.
MLADINSKA PROZA IRENE VELIKONJA
Ines Gerold, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Pripovedna proza Irene Velikonja je nastalo na osnovi natančne analize izbranih literarnih del pisateljice Irene Velikonja. S podrobno analizo književnih del (Poletje na okenski polici, Leto v znamenju polža, Lestev do neba in normalna družina … Pa kaj še!) bo predstavljeno pisateljičino ustvarjanje. Diplomsko delo je teoretično, zato so bile uporabljene temu primerne raziskovalne metode. Deskriptivna metoda je bila uporabljena v uvodnem delu diplomskega dela ob proučevanju že znanih dejstev o mladinski prozi, romanu, realističnem romanu in socialno-psihološkem romanu. Metoda klasifikacije je bila uporabljena pri klasifikaciji določenih pojmov in temeljnih značilnosti, komparativna metoda pa pri primerjanju in odkrivanju podobnosti in razlik na podlagi teoretičnih razlag realističnega in socialno-psihološkega romana. V sklepnem delu, kjer smo poskušali povezati teoretična izhodišča s konkretnimi besedili, je bila uporabljena metoda generalizacije in specializacije. Namen diplomskega dela je opredeliti osnovne značilnosti romana nasploh, realistične pripovedne proze in socialno-psihološkega romana, ter ugotoviti, zakaj omenjena književna dela sodijo med realistično in socialno-psihološko prozo.
Ključne besede: Irena Velikonja, mladinska proza, roman, mladinski roman, realistični mladinski roman, socialno-psihološki mladinski roman.
Objavljeno: 07.11.2013; Ogledov: 1834; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici