| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 139
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Mladinska proza Marjane Moškrič
Tanja Žugelj, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil raziskati mladinsko prozo Marjane Moškrič ter predstaviti teorijo socialno-psihološkega romana, teorijo pravljice ter fantastične pripovedi in fantastičnega romana in hkrati vsebinsko ovrednotiti avtoričina dela in ugotoviti, katera snov, teme in motivi se pojavljajo v njenih delih.
Ključne besede: Mladinska proza, mladinski socialno-psihološki roman, pravljica, fantastična pripoved, fantastični roman, ljubezen, življenje, prijateljstvo, pustolovščina, Marjana Moškrič
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 1695; Prenosov: 431
.pdf Celotno besedilo (665,78 KB)

22.
BRALNA ZNAČKA KOT PROJEKT SPODBUJANJA BRANJA V VRTCIH
Urška Breznik, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Bralna značka kot projekt spodbujanja branja v vrtcih je empirično delo, kjer je bralna značka predstavljena kot projekt spodbujanja branja pri predšolskih otrocih v vrtcih in kot projekt družinskega branja. Spodbujanje branja je zelo pomembna lastnost pismenosti, ki vključuje različne oblike spodbujanja branja v domačem okolju ter v vrtcu, med katere zagotovo spada tudi Predšolska bralna značka, ki je projekt Društva Bralna značka Slovenije. Predšolska bralna značka je projekt spodbujanja branja, v katerega je vključena večina slovenskih vrtcev in vsako leto več skupin otrok. Izvajanje branja za bralno značko v vrtcih je različno poimenovano, vsem pa je skupno to, da starše in otroke s pomočjo vzgojiteljev mentorjev spodbuja k družinskemu branju. Najpomembnejšo vlogo pri predšolski bralni znački ima vzgojiteljica, ki skuša s pomočjo tega gibanja pri otrocih in starših vzbuditi ljubezen do knjig in jih spodbuditi k skupnemu branju slikanic in pravljic ter »pobralnem« ustvarjanju. Bralna značka v šolskem letu 2010/2011 beleži 50 let spodbujanja branja in s svojimi dejavnostmi pomembno vpliva na pismenost Slovencev že vrsto let.
Ključne besede: Ključne besede: branje, spodbujanje branja, družinsko branje, Predšolska bralna značka.
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 3775; Prenosov: 566
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

23.
SVET MUMINOV TOVE JANSSON
Saša Kos, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Svet muminov Tove Jansson je nastalo na osnovi natančne analize izbranih literarnih del pisateljice Tove Jansson. Glavni junaki, mumini, so tisti trolčki, ki so navdušili otroke širom sveta. Predstavljajo lucidna bitjeca, ki jih sicer ni mogoče približati človeškemu svetu, je pa v njih mogoče prepoznati vse pozitivne vrednote našega sveta, obenem pa niso idealizirani. S podrobno analizo prevedenih književnih del o muminih (Čarodejev klobuk, Vražja kresna noč, Zima v Mumindolu, Nevidni otrok in druge zgodbe) bom poskušala svet muminov predstaviti v pravi luči. Pri tem mi bodo pomagale tudi značilnosti fantastične pripovedi, kamor mumini tudi sodijo. Diplomsko delo je teoretično, zato so bile uporabljene temu primerne raziskovalne metode. Deskriptivna metoda je bila uporabljena v uvodnem delu diplomskega dela ob proučevanju že znanih dejstev o fantastični pripovedi. Zgodovinska metoda ob umestitvi muminov v literarnozgodovinski okvir mladinske književnosti. Pri metodi analize smo upoštevali posamezna dela, pri sintezi pa smo združevali pojave, ki jih bomo pri analizi upoštevali. Pri metodi klasifikacije smo upoštevali dejstva, ki smo jih pridobili s pomočjo metode analize in sinteze, da mumini sodijo med fantastične pripovedi. V sklepnem delu, kjer smo poskušali povezati teoretična izhodišča o fantastični pripovedi s konkretnimi besedili, smo uporabili generativno metodo. Namen diplomskega dela je opredeliti osnovne značilnosti fantastične pripovedi in vrste fantastične pripovedi in ugotoviti, zakaj omenjena književna dela sodijo med fantastično pripoved. Razložiti, zakaj so v omenjenih delih pomembne ilustracije. Namen je tudi ugotoviti, kdo so mumini in kdo so troli. Namen imam tudi podati kratko socio-psihološko analizo fenomena mumin v širšem družbenem prostoru.
Ključne besede: Tove Jansson, mumini, troli, fantastična pripoved, ilustracije.
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 1797; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

24.
OTROCI S POSEBNIMI POTREBAMI V IZBRANIH DELIH MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI
Amadeja Klemenčič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Otroci s posebnimi potrebami v izbranih delih mladinske književnosti sem ugotavljala, ali so besedila, ki sem jih analizirala, realna, in primerjala zgodbe junakov z realnostjo. V prvem delu sem predstavila skupine otrok s posebnimi potrebami in vsako motnjo, ki se je pojavila v izbranih besedilih povezala z besedilom s področja mladinske književnosti. Dotaknila sem se tudi možnosti šolanja otrok s posebnimi potrebami, kjer sem ugotovila, da se vedno več otrok s posebnimi potrebami vključuje v redne oblike vzgoje in izobraževanja. Zaradi tega se pojavlja vedno večja potreba po spremljevalcih, ki otrokom s posebnimi potrebami nudijo fizično pomoč. Ena izmed pogostejših prilagoditev, ki jo tem otrokom nudijo, je dodatna strokovna pomoč, kjer je naloga strokovnjakov ugotoviti najuspešnejše metode dela z otroki s posebnimi potrebami. Drugi del pa zajema analizo pripovednih del s področja mladinske književnosti: Svetlana Makarovič: Veveriček posebne sorte (2007), Lesley Ely: Luka je med nami (2004), Janja Vidmar: Moja Nina (2004), Aksinja Kermauner: Tema ni en črn plašč (2001) in Berenikini kodri (2006), David Hill: Se vid'va Simon! (2004) in Mark Haddon: Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa (2003). Ugotovila sem, da so besedila visoko etična in estetska, imajo pa tudi spoznavno komponento in so napisana zelo realno, kar pomeni, da se lahko iz izbranih knjig naučimo veliko dejstev o motnjah pri otrocih. V besedilih sem iskala indikatorje motenj in junake zgodb umestila v klasifikacijo, ki je uzakonjena. Avtorji izbranih del nam skozi zgodbo približajo bolezni oziroma motnje, ki jih srečujemo v vsakodnevnem življenju.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, Makarovič, Ely, Vidmar, Kermauner, Hill, Haddon.
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 2204; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (584,49 KB)

25.
SLOVENSKA MLADINSKA KRATKA ZGODBA V ANTOLOGIJAH GENIJI IN GENIJI2 TER V IZBORU GENIJI Z NASMEHOM
Sonja Bric, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je analiza in interpretacija dveh knjig, Geniji in Geniji2, antologij sodobne slovenske mladinske kratke proze, in predstavitev priprav na tekmovanje za Cankarjevo priznanje 2011. Prvi del predstavlja osnovne pojme mladinske književnosti in njene zvrsti. Poudarek je na slovenski mladinski prozi, ki se deli na realistično in iracionalno. Realistična proza pozna več žanrov, in sicer spominsko, detektivsko, doživljajsko, zgodovinsko, potopisno, socialno-psihološko, ljubezensko, znanstveno-fantastično in nonsensno kratko prozo. Sledi analiza vseh enaindvajsetih zgodb iz obeh knjig. Predstavljene so po vsebinskih, spoznavnih, estetskih, etičnih in drugih sporočilnih ter jezikovnih razsežnostih. Zadnji del je namenjen prikazu dela z učenci, ki so se udeležili tekmovanja za Cankarjevo priznanje in kot gradivo uporabljali izbor besedil z naslovom Geniji z nasmehom. Predstavljeni so praktični primeri dela, ki ga izvajajo mentorji v šoli in učenci doma, dodani pa so tudi nekateri izdelki učencev.
Ključne besede: Geniji, Geniji2, Geniji z nasmehom, sodobna slovenska mladinska kratka proza, žanri kratke proze, Cankarjevo tekmovanje 2011
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 3100; Prenosov: 778
.pdf Celotno besedilo (460,59 KB)

26.
GLASBENA PRAVLJICA: POLŽ VLADIMIR GRE NA ŠTOP
Aleksandra Šentak, 2011, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela smo na podlagi strokovnih izhodišč obravnavali in opredelili pojme sodobna pravljica, slikanica, glasbene dejavnosti predšolskih otrok, glasbena pravljica. Vključena je tudi teoretična obravnava slikanice Polž Vladimir gre na štop, avtorice Mojce Osojnik. Glasbena pravljica je bila načrtovana na dva načina, ob poslušanju klasične glasbe in ob igranju na male instrumente. Obe glasbeni pravljici smo praktično izvedli v vrtcu, v skupini otrok starih 5-6 let. Otroci so obema glasbenima pravljicama z veseljem prisluhnili. Pri glasbeni pravljici s poslušanjem glasbe so otroci z zanimanjem poslušali tako skladbe, kot vsebino pravljice. Ob poslušanju glasbe so z veseljem gibalno ponazorili živali iz pravljice. Pri glasbeni pravljici z igranjem na instrumente pa so jih še posebej pritegnili instrumenti, ki so jih lahko sami preizkusili in nanje ob pravljici ustvarjali.
Ključne besede: sodobna pravljica, slikanica, glasbena pravljica
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 4363; Prenosov: 668
.pdf Celotno besedilo (397,69 KB)

27.
OTROŠKA IGRA V BESEDI IN GIBU
Martina Pučko, 2011, diplomsko delo

Opis: Otroška poezija nas spremlja že od najzgodnejših let življenja doma in v vrtcu, zato je pomembno, da ji posvetimo dovolj časa in jo prenašamo na naslednje generacije. Namen raziskovanja v vrtcih je bilo ugotoviti kakšne igre se igrajo v vrtcih, ali so to navadne igre ali pa so med njimi tudi takšne, ki vsebujejo rimana besedila in drobne folklorne vzorce. Pomembno je poudariti, da vzgojitelji ne morejo ohranjati in prenašati takih iger, če jih sami ne poznajo. Pomemben dejavnik je tudi čas, koliko časa so vzgojitelji namenili takim igram in ali so se jih učili kot samostojno dejavnost ali pa le kot dopolnilno dejavnost. Zanimivo je bilo tudi primerjati, kako so se igre z rimanimi besedili razlikovale v sodelujočih vrtcih. V vseh treh sodelujočih vrtcih so takim igram namenili veliko časa. Igrali so se v vseh starostnih skupinah. V skupinah mlajših otrok kot dopolnilne dejavnosti, starejši otroci pa so obiskovali folklorni krožek. Zbrane igre so si med seboj kar podobne. Nekatere med njimi so se pojavile v vseh vrtcih, vendar so se med sabo razlikovale, bodisi po besedilu ali po izvedbi. Bilo pa je tudi nekaj iger, ki so se jih igrali le v posameznih vrtcih.
Ključne besede: otroška poezija, igre, rimana besedila, drobni folklorni vzorci, vrtec, folklorna interesna dejavnost
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 2262; Prenosov: 891
.pdf Celotno besedilo (9,69 MB)

28.
SAGA SOMRAK IN VLOGA VAMPIRJEV V KNJIŽEVNOSTI
Nuša Jeza Milošič, 2011, diplomsko delo

Opis: Serija romanov Somrak pisateljice Stephenie Meyer je od nastanka prvega romana pa vse do danes postala svetovni fenomen. Mladi bralci po vsem svetu navdušeno prebirajo nenavadno ljubezensko zgodbo med dekletom in nadnaravnim bitjem ter odkrivajo svet vampirjev, ki je v seriji romanov Somrak predstavljen v povsem novi luči. Serija obsega štiri romane. Roman Somrak, prvi iz serije štirih romanov, je izšel leta 2005 pri založbi Little, Brown and Company z izvirnim naslovom Twilight in takoj doživel izreden uspeh. Roman je bil v slovenščino preveden leta 2007. Roman Mlada luna je drugi iz serije štirih romanov. Izvirnik z naslovom New Moon je izšel leta 2006 pri založbi Little, Brown and Company. Tako kot njegov predhodnik je tudi drugi del serije doživel izjemen uspeh. V slovenski jezik je bil preveden leta 2008. Roman Mrk je tretji v seriji romanov Somrak. Izvirnik z naslovom Eclipse je izšel leta 2007 pri založbi Little, Brown and Company. V slovenščino je bil preveden leta 2009. Roman Jutranja zarja je četrti in zadnji del serije. Izvirnik z naslovom Breaking Dawn je tako kot prejšnji deli izšel pri založbi Little, Brown and Company leta 2008. V slovenščino je bil preveden leta 2009. Romani se poleg vampirstva ukvarjajo tudi s tematiko ljubezni, izgube, materinstva in zakona. Vampir ni več nujno krvoločno bitje, ki pomeni grožnjo ljudem, ampak nekdo, ki skuša živeti karseda normalno »človeško« življenje, nekdo, ki se je pripravljen boriti za ljubezen, nekdo, ki se ga ne bojimo, ampak lahko z njim celo sočustvujemo.
Ključne besede: fantazijska književnost, grozljivi roman, vampirji, saga Somrak
Objavljeno: 12.06.2012; Ogledov: 1347; Prenosov: 266
.pdf Celotno besedilo (709,61 KB)

29.
KNJIŽEVNA VZGOJA V ODDELKU PRVEGA STAROSTNEGA OBDOBJA PREDŠOLSKIH OTROK
Manja Čamer, 2011, diplomsko delo

Opis: V ospredju diplomskega dela je književna vzgoja v vrtcu od teoretičnih izhodišč pa do prezentacije posameznih književnih vsebin otrokom. Usmerjenost dela je v oddelek prvega starostnega obdobja predšolskih otrok. Namen diplomskega dela je predstavitev konkretnih književnih del in povezovanje z dejavnostmi iz vseh področji kurikuluma, se pri izboru opreti na kriterije kakovosti in s tem spodbujati otrokov govorni razvoj. Opisana sta bralni in govorni razvoj otroka, predstavljen je pomen branja odraslih, pomen branja v vrtcu ter tudi pomen samega izbora bralnega gradiva, ki največkrat izhaja iz vzgojiteljeve izbire. Izbor bralnega gradiva je opredeljen preko kriterijev kakovosti, ki so lahko vzgojiteljici v pomoč. Slikanica, kot oblika, je predstavljena bolj podrobno, saj je v prvem starostnem obdobju otrok prav ta oblika del največkrat predstavljena otrokom. V praktičnem delu je opisanih deset različnih umetnostnih besedil, tako tujih avtorjev kot tudi slovenskih. Slikanice se razlikujejo tako vsebinsko, kot oblikovno, predvsem pa so predstavjena novejša in kakovostna besedila. Vsebine, s katerimi so besedila povezana, se navezujejo na področja dejavnosti po Kurikulumu za vrtce, dejavnosti pa se lahko prilagajajo posamezni skupini in so podane bolj kot usmerjanje pri delu, ne pa kot strogo navodilo. Vsaka vzgojiteljica jih lahko uporabi kot idejo, seveda pa dejavnosti prilagaja skupini otrok, v kateri bo dejavnost oz. določeno besedilo predstavljeno.
Ključne besede: književna vzgoja, bralni razvoj otroka, govorni razvoj otroka, bralno gradivo, prvo starostno obdobje predšolskih otrok, kurikulum.
Objavljeno: 05.12.2011; Ogledov: 3718; Prenosov: 707
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

30.
PRIMERJAVA SLOVENSKIH MLADINSKIH DEL Z NJIHOVIMI FILMSKIMI PRIREDBAMI
Nina Železinger, 2012, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu z naslovom Primerjava slovenskih mladinskih del z njihovimi filmski priredbami je obravnavana povezava med literaturo in filmom, kot dvema povsem različnima umetniškima zvrstema. Osrednji cilj diplomskega dela je iskanje in analiziranje razlik ter podobnosti med literarno predlogo in filmom. Teoretični del diplomskega dela temelji na razmerju med literaturo in filmom ter načinov prenosa literarnega dela v filmsko obliko. Z zgodovinsko metodo je predstavljen razvoj slovenskega mladinskega celovečernega filma ter njegovega opiranja na literaturo. V empiričnem delu je s komparativno metodo podana analiza primerjave med mladinsko povestjo Teci, teci, kuža moj in mladinskim filmom Sreča na vrvici ter med mladinsko povestjo Ko zorijo jagode in mladinskim filmom Ko zorijo jagode, kjer so predstavljene njune skupne značilnosti, medsebojne razlike in tiste značilnosti, ki so pri eni ali drugi zvrsti dodane ali izvzete. V primerjavi se potrdijo postavljene hipoteze, ki predpostavljajo, da je filmska adaptacija vsebinsko dokaj zvesta literarnemu izvirniku, da se umetniški zvrsti velikokrat ločita zaradi zaporedja dogodkov, da je karakterizacija literarnih in filmskih oseb medsebojno različna, takšna pa sta tudi ožji čas in prostor, ki se glede na poglavje oziroma sekvenco večkrat ločita, glede vsebine pa dopolnjujeta.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: mladinska književnost, mladinski film, celovečerni film, realistična mladinska proza, filmska adaptacija, literarna predloga, ekranizacija.
Objavljeno: 06.02.2012; Ogledov: 2435; Prenosov: 478
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici