Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Izdelava izvirne slikanice za predšolske otroke je naslov magistrskega dela, ki vsebuje teoretična izhodišča na podlagi raziskovanja različnih strokovnjakov iz literarnega področja in likovne umetnosti. Izmed književne literature za otroke so podrobneje opredeljeni definicija slikanice in elementi, ki jih vsebuje. Prav tako je opisana slikanica s poudarkom na kakovostni ilustraciji. V praktičnem delu, ki je narejen na podlagi sinteze teoretičnih spoznanj, je prikazan postopek izdelave izvirne slikanice za predšolske otroke. Besedilo z naslovom Rojstnodnevna želja je napisala Rebeka Govedič, ilustrirala Laura Pukel. Govedič je diplomirala na smeri predšolska vzgoja PEF UM z diplomskim delom Razvijanje bralne pismenosti predšolskih otrok na podlagi izvirne slikanice. Pri vizualni podobi slikanice, ki je avtorsko delo, je bilo treba upoštevati elemente parabesedila (naslovnica, notranja naslovnica, vezni listi) in knjižnega vložka. Vsebinski del ilustracij predstavlja potek dogodkov, ki so opisani v zgodbi, prav tako so ilustracije analizirane na podlagi vsebinske upodobitve ob upoštevanih likovno-teoretičnih zakonitosti ter razumevanju interakcije med besedilom in ilustracijami.
Ključne besede: slikanica, besedilo, multimodalnost, kakovostna ilustracija, slikanica za predšolske otroke
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (3,80 MB)

Opis: V pričujočem magistrskem delu je slikanica predstavljena kot knjiga posebne oblike, literarno-likovna umetnina. Pri tem je največ pozornosti namenjene odnosu med besedilom in ilustracijami, ki je stičišče dveh umetnosti svojih značilnosti in zakonitosti. Osrednji namen magistrskega dela je bil poskusiti celostno multimodalno analizirati izbrane slikanice, pri čemer sta izpostavljena tako literarni kot likovni vidik. S tovrstno raziskavo je bilo analizirano, kako se besedila Bine Štampe Žmavc pri oblikovanju celovitega umetniškega dela prepletajo z ustvarjanjem raznolikih ilustratorjev in kako literarno-likovna interakcija na podlagi sodelovanja z različnimi likovnimi umetniki spreminja svojo vsebinsko-oblikovno podobo. Osrednji sklop magistrskega dela tako predstavlja multimodalna analiza devetih izbranih slikanic Bine Štampe Žmavc z epskimi besedili. Raziskovanje je bilo usmerjeno predvsem na analizo odnosa med besedilom in ilustracijami, za kar je bil uporabljen skupek tako literarnih kot tudi umetnostnozgodovinskih metod. Iz ugotovitev sledi, da se v vseh izbranih slikanicah vzpostavlja za to obliko knjige značilna interakcija med besedo in podobo, pri tem pa med slikanicami obstajajo razlike, zlasti na oblikovni ravni tega odnosa. Vse slikanice izkazujejo značilnosti kakovostnih literarno-likovnih umetnin.
Ključne besede: Bina Štampe Žmavc, slikanica, odnos med besedilom in ilustracijami, multimodalna analiza, literatura, likovna umetnost
Objavljeno v DKUM: 10.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (3,45 MB)

Opis: V prispevku osvetljujemo problematiko razvijanja bralne pismenosti v povezavi s posodabljanjem ku-rikuluma za vrtce in učnih načrtov po celotni vertikali vzgoje in izobraževanja. Opozarjamo na vlogo vseh strokovnih delavcev v vrtcu in šoli pri razvijanju bralne pismenosti. Poudarjamo, da na bralno pismenost vplivajo dobro opravljeno opismenjevanje, kvalitetna učna gradiva, motivacija učencev za branje ter ustrezne strategije dela z učenci.
Ključne besede: bralna motivacija, gradniki bralne pismenosti, opismenjevanje, vrtec, šola
Objavljeno v DKUM: 07.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,20 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Doktorska disertacija obravnava večplastno in interdisciplinarno tematiko, skozi katero se prepletajo štiri med seboj povezana področja, in sicer otroška in mladinska književnost, bralna pismenost, literarne priredbe ter govorno-jezikovne motnje (GJM). Disertacija je razdeljena na tri dele. Prvi del predstavlja uvod z analizo obravnavanega problema. Drugi del predstavljajo teoretična izhodišča, v katerih so opredeljena in opisana posamezna tematska področja. Najprej je predstavljena teorija otroške in mladinske književnosti. Analizirani sta mladinski literarni besedili, ki sta bili izbrani za raziskavo, to sta umetna pripovedka Frana Levstika Martin Krpan z Vrha in mladinska povest Primoža Suhodolčana Košarkar naj bo. Nato so predstavljeni pogledi na bralno pismenost in njene gradnike, pri čemer je največji poudarek na branju literarnih besedil pri učencih z GJM. Temu sledijo pogledi na teorijo literarnih priredb s poudarkom na priredbah, namenjenih osebam s posebnimi potrebami, pri čemer sta natančneje opisani prirejanje besedil v lahko branje in prirejanje v preprosti jezik. Nazadnje so predstavljene govorno-jezikovne motnje, značilnosti posameznikov s temi motnjami, njihov vzgojno-izobraževalni proces ter težave, ki se pri učencih s temi motnjami pojavljajo na področju branja. Tretji del disertacije predstavlja empirični del, v katerem je opisana kvalitativna študija primera, v katero je bilo vključenih petdeset učencev tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja, ki se šolajo v prilagojenem izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z govorno-jezikovnimi motnjami. S študijo primera sta bili preverjani branje in razumevanje dveh mladinskih literarnih besedil pri obravnavani populaciji učencev. Za izvedbo raziskave sta bili izbrani besedili, ki sta za mlade bralce vsebinsko zanimivi, a sta zaradi jezikovnih in slogovnih posebnosti za učence z GJM zelo težko berljivi. Obe besedili sta bili v namen raziskave v celoti prirejeni v lahko branje. Odlomek iz vsakega od besedil pa je bil prirejen tudi v preprosti jezik. Rezultati raziskave in njihova interpretacija so predstavljeni za vsako obravnavano literarno besedilo posebej. Najprej so opisani postopki prirejanja besedil. Temu sledi opis obravnave obeh besedil v petih fazah, skozi katere so ju učenci brali v različnih oblikah. Po vsaki fazi je bilo izvedeno preverjanje razumevanja z intervjuji oziroma z vprašalniki. V prvi fazi obravnave so učenci prebrali začetna odlomka izvirnih besedil, v drugi fazi so brali vsebinsko enaka odlomka v lahkem branju, v tretji fazi so učenci prebrali celotni besedili v lahkem branju, v četrti fazi so brali odlomka v preprostem jeziku, v zadnji, peti fazi pa so učenci ponovno brali odlomek iz izvirnega besedila, ki pa ni bil enak odlomkom, ki so jih brali v preteklih fazah. Rezultati raziskave so potrdili zastavljene teze, da lahko s prirejenimi literarnimi besedili učencem z govorno-jezikovnimi motnjami omogočimo in/ali olajšamo doseganje učnih ciljev književnega pouka. Prav tako lahko z različnimi stopnjami priredb učence z govorno-jezikovnimi motnjami postopoma pripravimo na branje zahtevnejših izvirnih literarnih besedil. S priredbami mladinskih literarnih besedil v laže berljive oblike učencem z govorno-jezikovnimi motnjami omogočimo literarnoestetsko doživljanje njihovi starosti oziroma razvojni stopnji primernih besedil, za kar so sicer pogosto prikrajšani. Z vprašalnikom bralne motivacije (po Pečjak 2006) je bila testirana tudi bralna motivacija sodelujočih učencev pred začetkom in ob koncu raziskave. Rezultati tega dela raziskave so potrdili tezo, da se lahko ob ustreznih postopnih pristopih k branju literarnih besedil poveča bralna motivacija učencev z govorno-jezikovnimi motnjami.
Ključne besede: otroška in mladinska književnost, govorno-jezikovne motnje, lahko branje, preprosti jezik, priredbe literarnih del, bralna pismenost
Objavljeno v DKUM: 12.08.2024; Ogledov: 82; Prenosov: 78
Celotno besedilo (5,88 MB)

Opis: V diplomskem delu je analiziranih šest prevedenih slikanic avtorja Juana Kruza Igerabideja. Opravljena je bila analiza naslednjih slikanic: Jona in prestrašeni hladilnik (2012), Jona je žalosten (2013), Jonova budilka (2014), Jona v stiski (2016), Jona ima veliko težavo (2016) in Adijo, Jona (2017). Juan Kruz Igerabide je priljubljen španski avtor, učitelj, predavatelj, pesnik in prevajalec. V slovenščino je prevedenih sedem avtorjevih del. V teoretičnem delu je opredeljen pojem slikanice, kakovostne slikanice in opis njenih značilnosti ter definicija družinske pismenosti. Predstavljeni so napotki za branje otrokom, vpliv branja na otrokov razvoj, navedeni so podatki o avtorju. Pri raziskovanju so bile uporabljene deskriptivna metoda, metoda klasifikacije, metoda analize, komparativna metoda, metoda sinteze in metoda praktičnega dela. V praktičnem delu je bila opravljena multimodalna analiza šestih slikanic. Branje slikanic in dejavnosti, povezane z vsebino in tematiko slikanic, so bile izvedene v 2. starostnem obdobju. Pod izvedbo posamezne slikanice so navedeni odzivi otrok.
Ključne besede: slikanica, analiza slikanice, Juan Kruz Igerabide, družinska pismenost, branje
Objavljeno v DKUM: 11.06.2024; Ogledov: 111; Prenosov: 18
Celotno besedilo (3,96 MB)